Franja

bistròūmlje s, bistròūmnost ž, bistròumnōst ž bistroumnost

bríhta ž razg. bistroumnost, pamet

bríhtnost ž razg. bistrost, bistroumnost, pametnost: to ni posebna brihtnost

cacumen moški spol vrh, vrhunec; ostroumnost, bistroumnost

chiaroveggēnza f jasnovidnost; pronicljivost, bistroumnost

clarividencia ženski spol jasnovidnost, bistroumnost

conceptuosidad ženski spol bistroumnost, duhovitost, dovtipnost

contrivance [kəntráivəns] samostalnik
izum, naprava, aparat; domislek, bistroumnost, umetnija, iznajdljivost; zvijača

full of contrivances domiseln, iznajdljiv, spreten

deepness [dí:pnis] samostalnik
globina
figurativno zvitost, bistroumnost

delgadez (množina: -ces) tenkost; nežnost, rahlost; bistroumnost, bistroumen domislek

discernment [disə́:nmənt] samostalnik
bistroumnost, razsodnost, bistrost

discreción ženski spol razumnost, bistroumnost; molčečnost, obzirnost; volja

a discreción po volji, na voljo; na milost in nemilost
bajo discreción zaupno
con discreción taktno, oprezno, diskretno
rendirse a discreción vdati se na milost in nemilost

esprit [ɛspri] masculin duh, duša; razum, pamet, bistroumnost, glava; smisel; bistvo; značaj; nagnjenje, mišljenje; namen; dar, sposobnost; grammaire pridih, aspiracija

dans l'esprit de la loi v duhu zakona
il est parti sans esprit de retour odšel je, ne da bi mislil na vrnitev
esprit d'attaque, de camaraderie, de commerce, de compétition bojevit, tovariški, trgovski, tekmovalni duh
esprit de clocher lokalni patriotizem, malomeščanstvo
esprit divin (religion) Bog
esprit d'entreprise, d'initiative podjeten, iniciativen duh
esprit-de-bois masculin lesni cvet, metilni alkohol
esprit d'épargne smisel za varčevanje
esprit d'équipe ekipni duh, čut solidarnosti
esprit de l'escalier počasna pamet
esprit follet škrat
esprit fort svobodomislec
esprit de justice smisel za pravičnost
esprit moutonnier čredni nagon
esprit national narodna zavednost
esprit de sacrifice požrtvovalnost
l'Esprit saint, le Saint-Esprit (religion) sv. duh
esprit de sel solna. kislina
esprit de suite doslednost; logično mišljenje
esprit de vengeance maščevalnost
esprit-de-vin masculin vinski cvet
évocation féminin des esprits zaklinjanje duhov
homme masculin d'esprit duhovit človek
large d'esprit velikopotezen
largeur féminin d'esprit liberalno mišljenje
mot masculin, trait masculin d'esprit duhovit domislek
présence féminin d'esprit prisebnost
simple masculin d'esprit bebec, naivnež
simplicité féminin d'esprit naivnost
où avais je l'esprit? (figuré) kje sem imel pamet?
avoir l'esprit bien fait biti pametna glava
avoir l'esprit ailleurs biti nepazljiv, misliti na kaj drugega
avoir de l'esprit biti duhovit
avoir de l'esprit au bout des doigts biti zelo spreten, ročen
avoir de l'esprit jusqu'aux bouts des doigts iskriti se od duhovitosti
avoir l'esprit à imeti veselje, nagnjenje, voljo za
avoir le bon esprit de biti dovolj pameten, da ...
n'avoir pas tous ses esprits ne biti čisto pri pravi (pameti)
avoir l'esprit dérangé imeti duševne motnje
avoir mauvais esprit biti uporen, trmast, svojeglav
calmer les esprits pomiriti duhove
se creuser l'esprit beliti, ubijati si glavo
croire aux esprits verjeti v duhove
être sain de corps et d'esprit biti telesno in duševno zdrav
être possédé du malin esprit biti obseden (od zlega duha)
faire de l'esprit duhovičiti, šaliti se
gagner l'esprit de quelqu'un pridobiti si zaupanje neke osebe
manquer d'esprit, d'à propos ne biti odrezav
ôtez-vous cette idée de l'esprit izbijte si to misel iz glave
perdre l'esprit izgubiti pamet, znoreti
rendre l'esprit izdihniti (dušo), umreti
reprendre ses esprits priti zopet k sebi
rester dans l'esprit ostati v spominu
tourner son esprit vers obrniti svojo pozornost na, k
trotter dans l'esprit (figuré) hoditi po glavi
cela me vient à l'esprit to mi pride na pamet
l'esprit est prompt, mais la chair est faible duh je voljan, a meso je slabotno

far-sightedness [fá:sáitidnis] samostalnik
daljnovidnost; previdnost, bistroumnost, pametnost

finura ženski spol nežnost, finost; dobra vzgojenost; bistroumnost, ljubeznivost

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.

ingenuity [indžinjú:iti] samostalnik
duhovitost, bistroumnost, spretnost, iznajdljivost, premetenost

inteligencia ženski spol inteligenca, razumnost, umnost, bistroumnost; mnenje; domneva; spretnost; (tajen) sporazum; obvestilo, sporočilo

mala inteligencia nesporazum
mirada de inteligencia razumevanja poln pogled, migljaj, namig
llegar a una inteligencia doseči sporazum

inteligénţă -e f inteligenca, razumnost, bistroumnost

intelligence [intélidžəns] samostalnik
inteligenca, razumnost, bistroumnost, pamet; razumevanje, znanje, poznavanje; poročilo, -la, novica, -ce

britanska angleščina Intelligence Department, ameriško Intelligence Bureau vojna obveščevalna služba
ameriško intelligence office obveščevalni urad, borza dela
intelligence officer vojni obveščevalec
intelligence with the enemy izdajalski stiki s sovražnikom
intelligence service obveščevalna služba
intelligence quotient inteligenčni kvocient
intelligence test inteligenčna preskušnja