Franja

līmpidō -āre (līmpidus) (z)bistriti, (s)čistiti: Mac., P. Veg.

liquō -āre -āvī -ātum (v. causativum glag. liquēre)

1. kaj tekoče (lijoče) narediti (delati), topiti, raztopiti (raztapljati), (raz)taliti, starejše plavíti: l. alvum Cels. olajšati, izprazniti, ereptaque tela liquavit Lucan., liquatae solis ardore … guttae Ci. poet., liquatum aes, vitrum continuis fornacibus, ut aes, liquatur, lapis liquatur igni Plin., liquatae nives Vitr. skopnel sneg.

2. čistiti, prečistiti (prečiščevati), precediti (precejati), (z)bistriti: sapias, vina liques H., liquatum vinum, liquatae aquae Plin.; pren. liquātus 3 prečiščen, čist: voces Hostius ap. Macr. čist, zveneč, jasen, quae … dixerit, defervisse tempore et annis liquata … fatetur Q. očiščeno nepotrebnih besed.

purge² [pə:dž] prehodni glagol
medicina odvajati; čistiti, očistiti (of, from česa)
politika napraviti politično čistko
pravno oprati krivde; bistriti, precediti (tekočino)

purify [pjúərifai] prehodni glagol
(o)čistiti (of, from)
figurativno oprati (npr. krivde)
tehnično rafinirati, čistiti, predelati, bistriti

purifying plant čistilna naprava

raščišćávati -čìšćāvām, raščišćívati -čìšćujēm razčiščevati, razjasnjevati, bistriti: raščišćavati pojmove, međusobne odnose

razbistrávati -bìstrāvām (se), razbistrívati -bìstrujēm (se)
1. razbistravati (se), bistriti (se): voda se već razbistrava
2. razjasnjevati (se): razbistravati komu nejasne pojmove
3. vedriti (se): počelo se razbistravati

rischiarare

A) v. tr. (pres. rischiaro)

1. razsvetliti, razsvetljevati

2. bistriti; razjasniti (tudi pren.):
la luna rischiara la notte mesec razsvetljuje noč
rischiarare alberi oklestiti drevesa

B) ➞ rischiarare, rischiararsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ rischiaro)

1. razsvetliti, razsvetljevati se

2. jasniti se; bistriti se

schieren bistriti, zbistriti; Eier: presvetliti

liquēscō ere (—) (—) (incoh. glag. liquēre)

1. (s)topiti se, raztopiti (raztapljati) se, (s)kopneti: Plin., cera liquescit V., chalybs vasta fornace liquescit V., tabem liquescentis nivis ingrediebantur L.; occ.
a) (se)gniti, (z)gniti, (s)trohneti: (sc. corpora) dilapsa liquescunt O.
b) (o vodi) (z)bistriti se, (iz)čistiti se: aqua, quae paulatim … liquescit Auct. b. Alx.
c) (o zvočnikih l, r, m, n) stopíti (stapljati) se, zli(va)ti se: Prob.

2. metaf.
a) tako rekoč (z)vodeneti, giniti, (o)slabeti, (pre)miniti ((pre)minevati), preiti (prehajati): sic tua … semper fortuna liquescat O., mens liquescit O., incommodum summum est minui et deperire et, ut proprie dicam, liquescere Sen. ph.
b) (po)mehkužiti se: qua (sc. voluptate) cum liquescimus fluimusque mollitiā Ci.

rischiarire, rischiarirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ rischiarisco) jasniti se (vreme), bistriti se (tekočina)

cōlla f

1. lepilo, klej:
colla di glutine glutinski klej
colla forte kostni, kožni klej
colla di caseina kazeinsko lepilo
attaccarsi a qcn. come la colla pren. prilepiti se na koga
una colla che non attacca pren. kratkotrajno prijateljstvo

2.
colla di pesce ribji klej
dare la colla al vino bistriti vino

medicāmen -inis, n (pesn. beseda; medicāre)

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, tj. zdravilo glede na svojo snovno podstat, occ. zdravilo nasploh, lek, celilo, mazilo, obliž: T., Col., validum m. O., medicaminibus curari Ci., medicamina Pontica Iuv. mitridat, neki protistrup, medicaminibus corpus adversus venena firmare Aur. s protistrupi; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo: quasso medicamina imperio circumspectare Sil., iratae medicamina fortia praebe O.

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: L. epit., Val. Fl., m. impura Fl., infusum delectabili cibo boletorum venenum, nec vim medicaminis statim intellectam T., tantum medicamina possunt Iuv. splavila.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: m. triste, incertum O., qui vestras maximus aevo est dux gregis inter oves, agnus medicamine fiet O.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) snov, s katero se spremeni, izboljša, izčisti kaka naravna snov (prirodnina): vitiosum Col. začimba, optimus caseus est, qui exiguum medicaminis habet Plin. sirila, vina medicamine instaurare Plin. bistriti, čistiti, fecundum fimi m. Plin. iztrebljanje pospešujoča moč, odvajalo, odvajalno sredstvo.
b) barvilo, barvína, barva: Plin., Petr., croceum Lucan.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Iuv., facies medicamine attrita Petr., vestrae medicamina formae O.

razbistri|ti (-m) bistriti klären (se sich)

razúm intellect moški spol , raison ženski spol , esprit moški spol , intelligence ženski spol , entendement moški spol

zdrav razum bon sens, sens commun
imeti bister (oster) razum avoir l'esprit clair (pénétrant, perspicace), avoir une intelligence claire (pénétrante), avoir de la perspicacité
razum bistriti, ostriti affiner l'esprit (ali l'intelligence)

ubistri|ti se (- se) bistriti se ➞ → zbistriti se