Eiklar, das, (-s, -) beljak
Eiweiß, das, beljakovina; im Ei: beljak
glair [glɛə]
1. samostalnik
beljak
2. prehodni glagol
namazati z beljakom
Klar, das, (-s, -) beljak
lecite f biol. beljak, devtoplazma
ovalbumin [ouvəlbjú:min] samostalnik
biologija beljak (kurjega jajca)
kemija albumin
Weiße3, das, Weißes belina; im Ei: beljak; im Auge: beločnica; figurativ jemandem nicht das Weiße im Auge gönnen ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega
white2 [wáit] samostalnik
belina, bela barva, belilo; bel predmet; belokožnost; belec, človek bele rase; beljak; belo vino
zastarelo srebro, srebrnik; (šah) bela figura; beli krog pri tarči
politika beli, reakcionar, rojalist
figurativno čistost, nedolžnost
tisk vrzel, prazen prostor
in the white tehnično surov, nepleskan (les, kovina itd.)
dressed in white belo oblečen
белок m beljak; očesna belina, beločnica; beljakovina
біло́к -лка́ ч., belják -a m., beljakovína -e ž.
chiarata f stepeni beljak (obliž, kozmetično sredstvo)
tvȏr tvȍra m
1. delo, dejanje: od zbora do -a mnogo ima razgovora
2. dial. razžvrkljan beljak kot mazilo za rano
albor -ōris, m (albus) belina, beljava: Non., Vulg., alb. ovi Plin. Val., Pall. = beljak, v pl.: ovi albores Cael.
albūmen -inis, n (albus) belina: ovi Pl. = beljak (drugi berejo zdaj: cum ovi albo).
albūmentum -ī, n (albus) belina: ovi crudi Veg. beljak.
albus 3
1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.
2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.
3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.
1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.
2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.
Opomba: Superl. albissimus: Cass.
allergique [-žik] adjectif alergičen, preobčutljiv
allergique au blanc d'œuf alergičen za beljak
(familier) il est allergique à la musique moderne, au téléphone alergičen je za moderno glasbo, za telefon
bianco
A) agg. (m pl. -chi)
1. bel:
pane bianco bel kruh
razza bianca bela rasa
diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
mosca bianca pren. bela vrana
notte bianca bela noč pren. neprespana noč
carbone bianco beli premog
arma bianca hladno orožje
2. bel, čist (tudi pren.):
il camice bianco bela halja
3. osivel, siv:
fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase
4. pren.
dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
libro bianco polit. bela knjiga
omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
voce bianca otroški glas
5. zimski, snežni, beli:
sport bianco beli šport, šport na snegu
settimana bianca smučarski teden
6. bel, reakcionaren:
terrore bianco beli teror
B) m
1. belina:
il bianco delle nevi snežna belina
non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
di punto in bianco nenadoma, znenada
2.
il bianco dell'occhio pog. beločnica
il bianco dell'uovo beljak
3. belilo; belež:
bianco di zinco cinkovo belilo
dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti
4. belo (oblačilo):
vestire di bianco obleči se v belo
5. perilo:
cucitrice di bianco šivilja za perilo
6. belo, prazen bel list:
mettere nero su bianco zapisati črno na belo
7.
bianco e nero črno-belo:
fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film
8. šah beli:
il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah
9. belec:
discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
la tratta delle bianche trgovina z belim blagom
10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist
11. belo vino
12. ekon.
in bianco bianko, neizpolnjen
firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček
13. pren.
in bianco neizpolnjen:
matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem