Franja

dye-stuff [dáistʌf] samostalnik
barva, barvilo

Farbe, die, (-, -n) barva, barvilo; figurativ Farbe bekennen pokazati barvo, priti z barvo na dan; die Farben wechseln spremeniti barvo/prepričanje/stranko; die Farben beißen sich barve se tepejo; die Farbe verlieren zbledeti, obledeti; Mensch: prebledeti

Farbkörper, der, barvilo

Farbstoff, der, barvilo; barvilna snov; Medizin barvina, pigment

fūlīgō -inis, f (prim. sor. lat. fūmus iz *dhū-mos)

1. saje: Col., Iuv., P. Veg., os oblitum fuligine Pl., quasi fuligine abstersā Ci., fuligine multa pingues taedae Lucr., f. lucubrationum Q. saje luči pri ponočnem učenju; pren: f. verborum et argutiarum Gell.

2. metaf. barvilo, ličilo (iz saj), lepotilno črnilo: supercilium madidā fuligine tinctum Iuv.

medicāmen -inis, n (pesn. beseda; medicāre)

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, tj. zdravilo glede na svojo snovno podstat, occ. zdravilo nasploh, lek, celilo, mazilo, obliž: T., Col., validum m. O., medicaminibus curari Ci., medicamina Pontica Iuv. mitridat, neki protistrup, medicaminibus corpus adversus venena firmare Aur. s protistrupi; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo: quasso medicamina imperio circumspectare Sil., iratae medicamina fortia praebe O.

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: L. epit., Val. Fl., m. impura Fl., infusum delectabili cibo boletorum venenum, nec vim medicaminis statim intellectam T., tantum medicamina possunt Iuv. splavila.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: m. triste, incertum O., qui vestras maximus aevo est dux gregis inter oves, agnus medicamine fiet O.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) snov, s katero se spremeni, izboljša, izčisti kaka naravna snov (prirodnina): vitiosum Col. začimba, optimus caseus est, qui exiguum medicaminis habet Plin. sirila, vina medicamine instaurare Plin. bistriti, čistiti, fecundum fimi m. Plin. iztrebljanje pospešujoča moč, odvajalo, odvajalno sredstvo.
b) barvilo, barvína, barva: Plin., Petr., croceum Lucan.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Iuv., facies medicamine attrita Petr., vestrae medicamina formae O.

medicāmentum -ī, n (medicāre) = medicāmen

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo, tudi mazilo, obliž: hoc die solitum vinum novum et vetus libari et degustari medicamenti causā Varr., m. bibere, m. sumere Cu., medicamentum concipitur venis Cu., medicamentum diffundit se in venas Cu., m. componere, m. haurire Plin., medicamenta, quibus sanarentur oculi Sen. ph., epotis aliquibus medicamentis Cels., medicamento uti Suet., salubre L. ali salutare Ci., medicamentum dare ad aquam intercutem Ci.; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo zoper kaj: doloris, laborum Ci., illud panchrestum m. suum Ci. (v denarju).

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: medicamento sagittas tingere Plin., coquere medicamenta L., medicamento epoto L., medicamentis partum abigere Ci. s splavili.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: Plin., Petr., medicamento Peliam fecit adulescentulum Pl., m. amatorium Suet. ljubezenski napoj, medicamentis aquam inquinare Hyg.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) čistilo, začimba: vini Ca., Col.
b) barvilo, barvína, barva: Ci. fr., Plin., Sen. ph.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Sen. ph.; pren.: fucati medicamenta candoris et ruboris Ci. belilo in rdečilo besed, prisiljeno lepotičenje govora.

pigment [pígmənt]

1. samostalnik
biologija pigment, barvilo

2. prehodni glagol
obarvati, pigmentirati

pigment [pigmɑ̃] masculin, biologie pigment; barvilo

pìgment m (lat. pigmentum) biol. pigment, barvilo

pigmént -ţi m pigment; barvilo

pīgmentum -ī, n (pingere)

1. barvilo, barva, pigment: aspersa temere pigmenta in tabula Ci., pigmentum fervens Plin., discordes pigmentorum colores Ap.; šalj.: aliquem pingere pigmentis ulmeis Pl. pošteno pretepsti koga; occ. lepotilo (za obraz), lepotilno sredstvo, ličilo, šminka: Plin.

2. pren. lepotilo, lepotilno sredstvo, šminka (v govoru): Fr., sententiae sine pigmentis fucoque puerili Ci., pigmenta Aristotelia Ci. ep.

3. dišava, dišavina, balzam, začimba, zelišče; špecerija; živila, jestvine: Macr., Ap., Plin. Val., Vulg.

stainer [stéinə] samostalnik
tehnično barvar; lužilec
tehnično barvilo, lesna barva, lužilo

teinture [tɛ̃tür] féminin barva, barvilo; tinktura; barvanje; figuré površno znanje

teinture pour les cheveux sredstvo za barvanje las
teinture du coton barvanje bombaža
teinture d'iode jodova tinktura
avoir une petite teinture de philosophie imeti le površno znanje filozofije, d'histoire zgodovine

tincture [tíəkčə]

1. samostalnik
poetično barva; barvilo
kemija, medicina tinktura, alkoholni izvleček
figurativno niansa, nadih, zunanja podoba; sled (of česa)
poseben okus, priokus; primes

tincture of iodine jodova tinktura
he has a tincture of English manners ima le površne angleške manire
red tincture kamen modrih

2. prehodni glagol
(rahlo) (po)barvati
figurativno dati videz
figurativno prepojiti, prežeti (with z)

his manners are tinctured with pride njegove manire imajo nadih ošabnosti

tinection [tíŋkšən] samostalnik
barvanje, pleskanje; barvilo, barva

tintura f

1. barvanje:
tintura dei capelli, di una stoffa barvanje las, tkanine
una tintura di fisica pren. površno znanje iz fizike

2. barvilo

3. farm. tinktura:
tintura di iodio jodova tinktura

4.
vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona) ○

tintura ženski spol barvanje; barvilo, barva; šminka; tinktura; površen belež; polznanje

tintura de yodo jodova tinktura
tintura para el cabello (ali pelo) barvilo za lase

venēnum -ī, n (iz *u̯enes-no-m, *u̯enes-num : venus -eris) = „lepotilni ali ljubezenski napitek (napoj)“; od tod metaf.

1. barvilo, barva, poseb. škrlat, bager, púrpur: Assyrio fucata lana veneno V., Tarentinum H. temni škrlat; tudi
a) lepotilno sredstvo, ličilo, lepotilo, starejše lepotica: O.
b) balzam, dišava (starejše dišavina), mazilo za maziljenje mrličev: Lucan.

2. ljubezenski napitek (napoj), čarovno sredstvo, bajilo, čar: Pl., Dig. idr., cum sibi venenis ereptam memoriam diceret Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., dira venena Medeae H., venenum Thessalicum O., quasi veneno perficere, ut … Ci.; pren.: aetas et morigeratio, haec sunt venena (bajila) formosarum mulierum Afr. ap. Non., isto veneno (ljubeznijo) tentare aliquem Pr.

3. sinekdoha napitek, sok, napoj, pijača: dedi venenum, sed somniferum Ap., venenum malum Formula ap. Ci., Gell., Dig., ea (sc. avaritia) quasi venenis malis imbuta S.; occ. strupen napitek, strupena pijača, strup: O., H., Lucr., Plin., Dig. idr., venenum parare, infundere Ci., venenum praebere Ci. ali (alicui) dare Ci., L., Q. venenum sumere H. ali haurire L. epit., Suet., Eutr. ali bibere Ci., Q., aliquem veneno necare, interimere Ci. ali interficere S. fr. ali occidere Iust., Suet., lac veneni V. strupeni mleček (rastlinski); metaf.
a) strup (o strupenem, rezkem govoru): Rupili pus atque venenum H., umazanostrupena beseda, lingua (sc. invidiae) est suffusa veneno O., humili veneno laedere aliquem Stat.
b) strup = zlo, nesreča, poguba, pogibel: Varr. idr., discordia ordinum est venenum urbis L., invidiae Sil.; o slabih pesnikih: orationem … plenam veneni et pestilentiae legi Cat., vitae Cat. grenitev, muka.

vopseá -éle f barva, barvilo
□ vopsea albă belilo