Franja

lastre moški spol gramoz; balast

lest [lɛst] masculin obtežilo, balast

jeter du lest odvreči balast, figuré žrtvovati kaj, da se izognemo še večje izgube ali popolnega neuspeha
jeter son lest (populaire) bruhati, bljuvati
revenir sur son lest vrniti se prazen
(marine) être sur son lest biti brez tovora

obtéž -i ž balast, pritega

obtežílo s balast, pritega: obtežilo na dnu ladje

pritéžek -žka m balast, sovrnja, pritega: pritežek prazne ladje

recarga ženski spol breme, balast; ponovno nabitje (puške); ponovna napolnitev, naboj

saburra¹ -ae, f (sabulum) pesek, poseb. ladijski pesek kot balast (pritežje), balast, obtežitev starejše pritežje: VITR., PLIN. idr., onerarias ducere multā saburrā gravatas L., fluctu iactante saburram V.

zahorra ženski spol pomorstvo balast, obtež

zavōrra f

1. aero, navt. balast

2. pren. navlaka

délester [delɛste] verbe transitif, aéronautique, marine odvreči balast (un ballon, un bateau iz balona, z ladje); familier odvzeti breme, (ironično) olajšati, oslepariti, okrasti

on l'a délesté de son portefeuille olajšali so ga za listnico
se délester razbremeniti se

lester [lɛste] verbe transitif nakladati balast, obtežiti

lester son estomac, se lester l'estomac prenajesti se, pošteno se najesti
avoir les poches bien lestées imeti nabasane žepe

prȉtega ž pritežek, balast na ladji

sandbag [sǽndbæg]

1. samostalnik
vreča, napolnjena s peskom ali z zemljo, ki rabi za balast, za orožje, za preprečevanje poplave, za zgraditev barikad; bakrorežčeva usnjena blazinica

2. prehodni glagol
pokriti, zadelati, zamašiti z vrečami peska
ameriško zrušiti, podreti, pobiti (koga) z vrečico, napolnjeno s peskom

unballast [ʌnbǽləst] prehodni glagol
navtika odvreči balast z ladje, osvoboditi (ladjo) balasta

abstrahirati glagol
1. (povzeti) ▸ absztrahál [elvonatkoztat]
Če abstrahiram odločbo ustavnega sodišča, je ta volilni sistem v bistvu v redu, potrebuje le nekaj korektur. ▸ kontrastivno zanimivo Ha összefoglalom az alkotmánybíróság határozatát, ez a választási rendszer lényegében rendben van, csupán egy kis kiigazítást igényel.

2. (izločiti) ▸ absztrahál [elkülönít]
Ampak, če iz filma abstrahiram ves balast, postane jasno, da je tisto, kar se je dogajalo pred kamero, nekaj, kar se dogaja v življenju vseh nas. ▸ Ha azonban a filmet megszabadítom az összes sallangtól, világossá válik, hogy a kamera előtt olyasvalami zajlott, ami mindannyiunk életében játszódik.

3. pogosto v umetnosti (o abstraktnem prikazu) ▸ absztrahál
Razstava metaforično abstrahira ponižanje, s katerim so bili ljudje označeni. ▸ A kiállítás metaforikusan absztrahálja azt a megaláztatást, amelynek az emberek részesei voltak.

mr̀tav -tva -o, dol. mȓtvī -ā -ō in mr̀tvī -ā -ō
1. mrtev: mrtav čovjek, jezik, kapital, inventar, vulkan; mrtvi teret mrtvo breme, balast; mrtvi ugao mrtvi kot; mrtvi hod prosti tek; mrtvi kolosijek (kolosek) mrtvi tir; -a ulica, sezona, tačka, zona; -a kopriva bot. mrtva kopriva, Lamium; -a priroda tihožitje; -a straža voj. mrtva straža; -o more mrtvo morje; Mrtvo more; -o slovo na papiru mrtva črka na papirju
2. mrtvaški: mrtvi znoj obli joj cijelo tijelo; mrtvi znoj probi sve prisutne
3. mrtav umoran do smrti utrujen; izbiti koga na -o ime premlatiti koga kot slamo; -o puhalo ekspr. lenuh

odvréči abandonner; (re)jeter, repousser, balancer, lancer, larguer; mettre au rebut (ali familiarno au rancart) , se défaire, se débarrasser de quelque chose

odvreči balast jeter (ali lâcher) du lest
odvreči bombo jeter (ali lancer) une bombe
odvreči staro obleko (re)jeter (ali familiarno balancer) ses vieux habits, se débarrasser de ses vieux habits
vojaki so odvrgli orožje les soldats abandonnérent leurs armes
letala so odvrgla bombe les avions larguérent les bombes

odvréči arrojar; tirar ; (bombe) lanzar ; (jarem, fig) sacudir

odvreči balast descargar el lastre
odvreči karte descartarse; (obleko, čevlje) quitarse, despojarse; (rogovje) mudar

sērius² 3 (sor. s stvnem. swāri, swār = nem. schwer, z got. swērs časten, tehten, z gr. ἕρμα ladijski balast; prim. še lit. svarùs težek (težak), svãras funt, tehtnica, svoras kembelj ali utež pri uri, sveriù dvigati, tehtati) pravzaprav „tehten“, od tod resen, resnoben (naspr. iocosus); o stvareh: CORN., PLIN. IUN., SUET., VAL. MAX., GELL., LACT., AMM. idr., res PL., TER., videat in primis, quibus de rebus loquatur: si seriis, severitatem adhibeat, si iocis, leporem CI., cum gravibus seriisque rebus satis fecerimus, ludo et ioco uti licet CI., verba TIB., verba seria dictu H., dicta Q.; subst. sērium -iī, n resnoba, resnost, resnobnost, resnota (naspr. iocus, ludus): Q., si quid per iocum dixi, nolito in serium convortere PL., res in serium versa est CU. stvar se je obrnila na resno stran, stvar je postala resna, zadevi so podtaknili tehtne vzroke; pogosteje pl. sēria -ōrum, n resne stvari (reči, zadeve) (naspr. ioci, ioca, lusūs et ioci): PLIN. IUN. idr., quicum ioca, seria, ut dicitur (sc. agimus ali aguntur uganjamo, se uganjajo) CI., seria ac iocos celebrare (uganjati) L., ioca atque seria cum humillumis agere S. spuščal se je v šalo in resne reči, šalil se je in bil resen, nisi tot lusus et tot mea seria nosses O., amoto quaeramus seria ludo H., per seria, per iocos T.; abl. adv. sēriō resno, resnično, za resnico, res, zares(no) (naspr. ioco, per iocum): PL., PLIN., Q., ne quis eam rem ioco seriove cuiquam exprobraret L., serio iam rex ... in regiam pervenit CU.

ἕρμα¹, ατος, τό [Et. iz σϝερμα, nem. schwer (stvn. swāri), lat serius (prv. pom. težak)] težina, obtežilo, balast (pri ladji).