Franja

fundamental glaven, bistven, temeljni

piedra fundamental temeljni kamen

immanent [ímənənt] pridevnik (immanently prislov)
v sebi obsežen, bistven, neločljiv, imanenten

integrant [íntəgrənt]

1. pridevnik
sestaven, bistven

2. samostalnik
sestavni del, sestavina

intégrant, e [-grɑ̃, t] adjectif nerazdružen, (brezpogojno) zraven spadajoč; sestaven, bistven

partie féminin intégrante sestavni del
faire partie intégrante de quelque chose (brezpogojno) spadati k čemu

intrínseco notranji, bistven, pravi

valor intrínseco prava vrednost

intrinsèque [ɛ̃trɛ̃sɛk] adjectif notranji, bistven, resničen; poseben, stvaren po svojem bistvu

intrinsic [intrínsik] pridevnik (intrinsically prislov)
notranji, pravi, resničen, bistven
anatomija ki se nahaja v organu

intrinsic value of a coin prava vrednost kovanca

key² [ki:] pridevnik
ključen, bistven

key industry ključna industrija
key map obrisna karta

main¹ [méin] pridevnik (mainly prislov)
glaven, najvažnejši, bistven, največji

by main (ali sheer) force z golo močjo
the main thing glavna stvar
to have an eye to the main chance delati v svojo korist, dobro poskrbeti zase

maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika

Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
en maître mojstrsko
sans maître brez gospodarja
de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
Maître (krajšava M^e)
X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
maître d'armes učitelj mečevanja
maître(-)autel masculin glavni oltar
maître de ballet baletni mojster
maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
maître de conférences docent
maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
maître de forges fužinar
maître fripon velik lopov, slepar
maître garçon višji plačilni natakar
maître homme (familier) sijajen dečko
maîtresse femme energična ženska
maître nageur plavalni mojster
grand maître (prostozidarski) veliki mojster
idée féminin maîtresse glavna misel
pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
être maître chez soi biti gospodar v hiši
être maître de soi obvladati samega sebe
passer maître postati mojster, zelo spreten
se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
rester maître de la situation ostati gospodar položaja
il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga

material¹ [mətíəriəl] pridevnik (materially prislov)
materialen, snoven, gmoten; stvaren, telesen, fizičen; važen, bistven (to za)

pravno material evidence glavno dokazno gradivo
pravno material witness glavna priča
slovnica material noun snovno ime
tehnično material fatigue utrujenost materiala
material defect napaka v materialu
material science prirodoslovje
ekonomija material goods materialne dobrine

nucleale agg. bistven

organic [ɔ:gǽnik] pridevnik (organically prislov)
organski, organičen; vitalen, življenjski; bistven

politika, pravno organic act (ali law) temeljni zakon

ponderōsus 3 (pondus)

1. têžek, težák, (veliko) težo imajoč: Arn. idr., compedes Pl., frumentum Varr., ex sudore eius lana fit ponderosior Varr., ponderosissimi lapides Plin., verbera Val. Max.

2. metaf. tehten, pretehtan, pomemben, važen, bistven, ključen: vox Val. Max., cuius (sc. actus) ponderosissima vis in fortitudine constitit Val. Max. epistula Ci. pretehtano, tehtno.

3. = herniosus kilav: It.

primal [práiməl] pridevnik (primally prislov)
prvi, prvoten, osnoven, najvažnejši, bistven

prime¹ [práim] pridevnik (primely prislov)
prvi, prvoten, izviren, osnoven, primaren; bistven, glaven, najvažnejši; prvorazreden, izboren, odličen
matematika primaren (število), nedeljiv

of prime importance največje važnosti
prime father praoče
matematika prime to each other brez skupnega delilca
ekonomija prime cost nabavna cena
astronomija, geografija prime meridian začetni (prvi) poldnevnik
prime minister ministrski predsednik
prime season pomlad
prime mover fizika pogonska moč; tehnično pogonski stroj; figurativno glavno gibalo
Prime Mover bog, višja sila

primordial, e, aux [-mɔrdjal, djo] adjectif prvoten, prvobiten, bistven

jouer un rôle primordial igrati prvenstveno, bistveno, zelo važno, primordialno vlogo

primordiál -ă (-i, -e) adj.

1. prvoten, začeten, prvobiten, prvinski

2. prvenstven, temeljen, bistven

principal glaven, poglaviten, bistven; ugleden, imeniten

acreedor principal glavni upnik
caja principal glavna blagajna
estación principal glavni kolodvor
piso principal prvo nadstropje (v španskih hišah)
punto principal poglavitna stvar
lo principal (del asunto) glavna stvar, glavna točka
ir a lo principal priti k stvari

proprius 3 (etim. nedognana beseda) veže se z gen. in dat.

1. komu (izključno) pripadajoč, le (edino, samo) moj (tvoj, njegov itd.), (le) v lasti koga bivajoč, lasten, svojski (naspr. communis, alienus, aliunde sumptus): Iust., N., Val. Max. idr., horreum, navigium H., familia Ci., tria praedia Capitoni propria traduntur Ci., sequebatur turba propria (domača), alia cognatorum sodaliumque, alia publica (v kateri so bili meščani) L., proprius viribus bella gerere L., proprios ungues purgare H., proprio Marte O. s svojsko hrabrostjo, s svojskim pogumom, proprio sumptu ludos edere T., propriā pecuniā militem iuvare T., ista calamitas communis est utriusque nostrûm, sed culpa mea propria est Ci., ex proprio usu agere Vell. sebično ravnati, assumpto aliunde uti bono, non proprio, non suo Ci.; pogosto v zvezi s svojilnimi zaimki: proprius et suus, suus et proprius, suus proprius, noster proprius L., Ci.; subst. proprium -iī, n last(nina), svojina: vivere de proprio (ob svojem, ob lastnih sredstvih) Mart., amittit merito proprium, qui alienum adpetit Ph., propria (svojino) retinere Amm., ad propria („na svoje“ = domov) remeare ali reverti Amm.

2. occ.
a) svojstven, značilen, lasten, tipičen, poseben, bistven (naspr. communis, universus): id non proprium est senectutis vitium, sed commune valetudinis Ci., libertas propria (posebna lastnost, posebna značilnost) Romani et generis et nominis Ci., Caesari proprium et peculiare sit clementiae insigne, quod … Plin., sua propria facultas Ci.
b) pravi, v pravem pomenu rabljen: res omnes certis ne propriis vocabulis nominare Ci., verbum proprium Ci., nomen Ci., Varr.; subst. proprium -iī, n značilno (tipično) znamenje: proprium est alicuius z inf. ali ut značilno znamenje koga je, za koga je značilno, komu je lastno, značilnost (lastnost, posebnost, tipika ipd.) koga je: fuit hoc proprium populi Romani longe a domo bellare Ci., hoc est epistulae proprium, ut is, ad quem scribitur de his rebus, quas ignorat, certior fiat Ci.
c) oseben, poseben, individualen, izključen, izrecen, samoedin, edin: nulla est in re publicā causa mea propria Ci., factum proprium est Thrasybuli N. osebna (izključno) Trazibulova zasluga, propria laus Pelopidae N. izključno Pelopidova, pabulatoribus praesidio proprio (v posebno obrambo) flumen transisse C., propria ipsius veneratio Cu., propria lex Ci., superbo decreto addidit propriam ignominiam L., propriis nominibus incusant vallum T., offensus urbi propriā irā T. ki je imel mesto še posebej „na piki“, ki je bil na mesto še posebej jezen (razsrjen), tribuni plebi, quasi proprii (edini) iudices et defensores Eutr., hunc mihi da proprium laborem, hanc operam V. stori (izkaži) mi to posebno ljubezen.
d) stalen, stanoviten, trajen, neminljiv: neque quicquam ulli proprium in vitā est Acc. ap. Non., nilne esse proprium quoiquam! Ter., propria munera H., parva munera diutina, locupletia non propria esse consueverunt V., ne quis civis propriam aut suam rem ullam queat dicere Ci. smatrati (šteti) za trajno ali svojo posest, quod ut illi proprium sit atque perpetuum, optare debetis Ci., si illud de duobus consulibus perenne ac proprium manere potuisset Ci., victoriam propriam se eis daturum Auct. b. Afr. trajno (= zanesljivo, gotovo) zmago, propriā voluntate esse N. zanesljivega mišljenja, proprius amator Pl. stanoviten, zanesljiv. — Adv. propriē

1. kot izključno svoje imetje (svoje premoženje, svoj imetek), kot izključno svoje, vsak zase (za sebe), izključno, izrecno (naspr. promiscue): tamen promiscue toto (sc. campo) quam proprie parvā parte frui malitis Ci., id, quod proprie meum est laudasti Ci., cuius causam neque senatus publice neque ullus ordo proprie susceperat Ci.

2. svojstveno, svojsko, lastno, tipično, posebno, značilno, osebno, osobito: difficile est proprie communia dicere H. tisto, kar je splošno (splošne stvari, splošne pojme), individualizirati (orisati kot posamezno, posebno), magis proprie nihil possum dicere Ci.

3. posebno, posebej, zlasti, predvsem: provectus in maledicta nunc communiter Romanorum, nunc proprie ipsius Quinctii L., ea crimina in hunc proprie conferuntur Ci., proprie rei militaris periti L., cuius (sc. sermonis) proprie studiosus fuit Q.

4. pravzaprav, v pravem pomenu: quod (sc. pronuntiare) illud honestum, quod proprie vereque dicitur Ci., maxime tum dicitur proprie, novam fabulam cum agunt Varr.