Franja

clāritās -ātis, f (clārus)

1. jasnost, zvočnost, razločnost, čistost (glasu): in pedibus celeritas, claritas in voce Ci., c. visūs Plin., solis Sen. ph., vocalium Q.

2. pren.
a) duševna jasnost, bistrost: Q., Cod. Th.
b) svetlost, sijaj, slava, imenitnost, slovitost: Sen. ph., Plin., viri cum claritate tum usu belli praestantes N., cum tanta gessisset, num te claritatis paenitebat? Ci., cl. urbis Cu., generis Q., natalium T.

clarté [klarte] féminin svetlost, svetloba, svit; figuré jasnost, razumljivost; bistrost, jasnina, čistost

clarté de l'image (photographie) ostrina slike
clarté du jour dnevna svetloba
clarté de la lune mesečina
clarté de l'eau bistrost vode
s'exprimer avec clarté jasno se izražati

cleverness [klévənis] samostalnik
spretnost, sposobnost; preudarnost, bistrost; znanje

cuteness [kjú:tnis] samostalnik
bistrost; privlačnost; navihanost

discernment [disə́:nmənt] samostalnik
bistroumnost, razsodnost, bistrost

ēvidentia -ae, f (ēvidēns)

I.

1. vidnost, očitnost: insignis evidentia sui Ap., magnam fecit suae ostentionis evidentiam Vulg. se je očitno izkazal.

2. prozornost, bistrost: saxi illius, fluminis Iul. Val.

— II. pren.

1. razvidnost, očitnost: ipsa evidentia eius opinioni repugnat Cels.

2. ret. (Ciceronova tvorba, prevod gr. ἐνάργεια) retorska ponazoritev, nazornost: ἐνάργεια … hanc evidentiam nominemus Ci., sunt qui adiciant his evidentiam, quae ἐνάργεια Graece vocatur Q., evidentia plus est quam perspicuitas Q.

hitrìna ž, hitròća ž
1. urnost, naglost
2. bistrost, lokavost: genijalna hitrina i pronicljivost

ingegno m

1. um, razum, umska sposobnost, nadarjenost:
aguzzare l'ingegno napeti možgane
uomo d'ingegno genij
alzata d'ingegno genialna domislica (tudi iron.)

2. ekst., umet. genij:
i più grandi ingegni della nazione največji umi nekega naroda
bell'ingegno sijajen um

3. knjižno bistrost, zvijača

4. brada (pri ključu)

ingegnosità f bistrost; domiselnost, iznajdljivost

inteligéntnost ž inteligentnost, razumnost, bistrost

ískrost ž
1. vatrenost, živost, žustrost
2. brzost
3. svjetlost (svet-), iskričavost
4. bistrost, prodornost

isteţíme -i f bistrost, bistroumnost

keenness [kí:nnis] samostalnik
ostrina, jedkost; bistrost; gorečnost, pohlep; predirnost; prefinjenost, izostrenost

Klarheit, die, jasnost, čistost; bei Weinen: bistrost; sich Klarheit verschaffen priti na čisto; es besteht (keine) Klarheit jasno je/ni jasno

limpezíme -i f

1. bistrost

2. jasnost, vedrina

limpidezza f jasnina, bistrost

līmpiditās -ātis, f (līmpidus) bistrost, čistost: Th. Prisc.

liquor² -ōris, m (līquēre)

1. abstr.
a) tekočnost, židkost: aquae Varr., Ci., aquaï (= aquae) Lucr., cuius (lapidis) vomica liquoris aeterni argentum vivum appellatur Plin. vedno tekoči izcedek,
b) čistost, bistrost: Cydnus, aquae liquore conspicuus Val. Max.

2. meton. konkr. vsakovrstna tekoča snov (voda, studenec, reka, morje, vino idr.), tekočina: inveregere in me liquores tuos Pl., l. salis Ci. poet. odprtega morja, liquores perlucidi amnium Ci., liquor mellis Lucr. ali samo liquor Col. med, liquoris vitigeni latex Lucr., l. fluidus V. (= tabes) pokvarjene tekočine, de patera novum fundens liquorem H. ali aurea tunc pressos pedibus dedit uva liquores Tib. grozdni sok, vino, qua medius liquor secernit Europen ab Afro H. vmesno morje = Gadski (Gibraltarski) preliv, Virgineus l. O. voda iz vodovoda, imenovanega Aqua (aqua) Virgo, voda Deviškega vodovoda (gl. virgo), Stygius l. O., teritur parvo saepe liquore silex Pr., Pactoli liquores Pr. vodovje, niveus lactis l. Sen. tr., albus ovorum l. Col., Plin. beljak, Assyrii liquores Stat., l. lactis aut fontium Iust., in liquorem solvere Plin. izhlapiti, spremeniti (spreminjati) v paro, upariti (uparjati).

long-headedness [lɔ́ŋhédidnis] samostalnik
dolihofekalnost, dolgoglavost
figurativno bistrost, daljnovidnost

lucidità f

1. (lucidezza) lesk, sijaj

2. pren. jasnost, bistrost, lucidnost:
lucidità di mente bistrovidnost