Franja

lash¹ [læš] samostalnik
jermen, priplet, pokec; udarec z bičem (at po)
šibanje, bičanje (tudi figurativno)
figurativno kar razburka (množico); trepalnica

to be under s.o.'s lash biti pod oblastjo koga
the lash bičanje (kazen); figurativno ostra kritika, posmeh
the lash of the rain šibanje dežja

lashing¹ [lǽšiŋ] samostalnik
šibanje, bičanje, švrkanje
figurativno bičanje, graja
množina, sleng obilica (zlasti jedi in pijače)

strawberries with lashings of cream jagode z mnogo smetane

maceración ženski spol mehčanje, namočitev, goditev; bičanje, trpinčenje

slashing [slǽšiŋ]

1. samostalnik
(raz)paranje; razporek; bičanje
figurativno ostra kritika
vojska s podrtim drevjem zagrajena pot

2. pridevnik
ostrorezen, razparajoč; silovit
figurativno bičajoč, oster, uničujoč (o kritiki)
sleng drastičen (o znižanju cen)

Stäupung, die, historische Bedeutung, Geschichte bičanje

stripe [stráip]

1. samostalnik
(barvasta) proga, trak; plast
vojska barvni obšivek, trak na kapi, na uniformi
ameriško, figurativno vrsta, sorta
zastarelo udarec z bičem
množina bičanje, šibanje
množina, britanska angleščina, pogovorno tiger

a man of quite a different stripe človek čisto različnega kova
Stars and Stripes zastava ZDA; ameriška narodna himna
zebra's stripes zebrine proge
to get (to lose) one's stripes dobiti (izgubiti) čin, napredovati, biti povišan (degradiran)

2. prehodni glagol
okrasiti s progami, progasto pobarvati; razdeliti na dolge ozke kose; (redko) tepsti, bičati, šibati

šȉbānje s šibanje, bičanje

vapuleo, vápulo moški spol bičanje; udarci, batine

*verber -eris, n (prim. verbēna), sg. (pesn.) ohranjen le v gen. in abl., klas. le pl. verbera -um, n

1. udarec, udarci (s šibo, bičem, palico idr.), udarjanje, šibanje, bičanje, pretepanje, tepenje ipd.: Pl., Ter., Plin., Cu., Q., Stat., Suet., Iust. idr., percutimur caput verbere virgae O., stimulo et verbere saevit O., magnum … robur … verbere adsiduo rotat Sen. tr.; pl.: vestigia verberum L., verberibus lacerari L., verberibus in aliquem animadvertere S., castigare aliquem verberibus Ci., legatum populi Romani verberibus excruciatum necavit Ci.

2. udarec, udarci (s kako drugo stvarjo), udarjanje, sunek, sunki, suvanje, mah, zamah, zamahovanje, udar, udarec, udarjanje, vesl(j)aj, veslanje, butanje, nalet, naletavanje, lučaj, lučanje: Sil., Lucan., Cl. idr., remorum in verbere perstant O. v vesljajih, v veslanju, trementes verbere ripae H. od butanja valov, verbere adverso siderum Plin.; pl.: verbera caudae H., ventorum Lucr. vetrni buhi, vetrni sunki, radiorum (sc. solis) Lucr., puppis verberibus (vesljaji) senis agitur Lucr., dare verbera ponto O. z rokami udarjati po vodi (o plavajočih), verbera lapidum O.

3. metaf. opomin, opominjanje, oštevanje, očitek, očitki, graja, sramotenje: contumeliarum verbera subire Ci., patruae verbera linguae H., fortunae verbera Gell. udarci.

4. meton. bič, krepelce, krepelo, gorjača, palica: Ps.-Q. (Decl.), ictus verberis O., caedit verbere O., instant verbere torto V., sub verbere centurionis T., puerili verbere moneri T. z brezovo šibo, pecora verbere domantur Sen. ph., verberibus caedere aliquem Pl., Ter., adulescentem nudari iubet verberaque afferri L., verbera saetosa (bič iz kože z dlako) movebat arator Pr.; metaf. lučalni ali pračni jermen: Sil., Lucan., stuppea torquentem Baliaris verbera fundae V.

verberātiō -ōnis, f (verberāre) šibanje, bičanje, tepenje: Ulp. (Dig.); metaf. kazen: mirificam mihi verberationem cessationis epistulā dedisti Q. Ci. in Ci. ep.

virga -ae, f (morda iz *u̯iz-ga iz indoev. kor. *u̯ei(H)- viti; beseda naj bi pomenila „viličenje vej“ in potem odcepljajoče se ali odcepljene „veje“ same; glede na ta pomen bi lahko izšla tudi iz kor. *u̯ei- dva (prim. vīgintī); nem. Zweig : zwei in sl. rozga : *roz-, raz narazen; možna je tudi povezava z virēre)

1. šiba, (zelena) veja, vejica, prot, protica, mladika: Ca. idr., silicis O., pōpuli Plin., turea V., viscata Varr., O. lepljiva šiba, limanica, lepljenica, ilice detraxit virgam O., fasces virgarum aut aridi sarmenti L.

2. occ.
a) cepič, cepika: fissa … cortice virgam inserit O.
b) tanka palica, šiba: Tarquinius … virgā lilia summa metit O., lilia fulvis haerentia virgis O. ob palicah, oporah; poseb. α) palica ali šiba, ki se nosi v roki: Plin., virgā, quam in manu gerebat, circumscripsit regem L., ille levi virgā (virgam nam forte tenebat) quod rogat, in spisso littore pingit opus O. β) palica, šiba (za tepenje in vodenje živali), jahaški bič: Lucan., Mart., Iuv., Ap., Front. idr., nobilis equus umbrā quoque virgae regitur Cu., virga, qua ad regendum equum usus est Val. Max. γ) palica ali šiba (zlasti v liktorjevih fascih) za pretepanje zločincev, sužnjev in v druge namene: Pl., Iuv., Lact., Amm. idr., virgis te ad necem caedi necesse erit Ci., caedebatur virgis in medio foro Messanae civis Romanus Ci., medio in foro omnes virgis caesi ac securi percussi sunt L., virgis plebem concidere Ci., Servitius ad terram virgis et verberibus abiectus C., virgis oculi verberabantur Ci., Parcia lex virgas ab civium Romanorum corpore amovit Ci., virgas expediri iubet Ci., virgas securesque expedire L., forte ita incidit, ut … lictor … forem … virgā percuteret L., lictoreae virgae Fl.; sg. kolekt. = fasces fasces, fasci: quos praetexta verendos virgaque … facit O., nobilis virga Mart., multā pulsantur limina virgā Stat.; meton. v pl. udarci s palico, tepenje (pretepanje) s palico ali šibo, šibanje, bičanje: moriere virgis Ci., virgarum metus Ci., de iure virgarum in eum Plin. δ) šiba za pometanje, metla: virgaque verrat humum O. ε) čarovna palica (poseb. Merkurjeva): tum virgam cupit; hac animas ille (sc. Mercurius) evocat Orco V., quem aureā percussum virgā … fecit avem Circe V., parva mora est alas pedibus virgamque potenti somniferam sumpsisse manu O., tetigit summos virgā dea dira capillos O. ζ) (v obscenem pomenu): damnatae spongea virgae Mart. goba na paličici (gl. spongia).

3. metaf. veji podobne stvari
a) virgae lanena stebelca: deinde post messem triticiam virgae ipsae merguntur in aquam solibus tepefactam Plin.
b) proga α) barvasta proga, črta na obleki: pallida purpureis tangat sua corpora virgis O. naj nosi progasto obleko. β) proga, črta na nebu, delna mavrica (starejše doga): Sen. ph. γ) veja na rodovniku, rodovna veja: multā contingere virgā famosos equitum … magistros Iuv.

whipping [wípiŋ] samostalnik
bičanje, šibanje; udarci, batine; šivanje na ometico
šport poraz; (okoli konca vrvi) ovit debel sukanec, motvoz; (knjigoveštvo) spenjanje
politika strankarska disciplina

whipping post [wípiŋpoust] samostalnik
zgodovina sramotni steber (na katerem so bičali prestopnike)
figurativno bičanje

порка f

1. (raz)paranje;

2. bičanje, telesna kazen;
п. розгами šibanje;
задать кому порку našeškati koga

сечение n sekanje; klesanje; šibanje, bičanje; rez; (geom.) presek;
поперечное с. prerez;
кесарево с (med.) cesarski rez

triangle [tráiæŋgl] samostalnik
trikotnik
glasba triangl
zgodovina (trikoten) spinet
vojska, zgodovina trinožnik, ki so nanj privezali vojake za bičanje
figurativno trikot(niško razmerje) (v ljubezni)

equilateral, isosceles, right-angled, scalene triangle enakostraničen, enakokrak, pravokoten, raznostraničen trikotnik

самобичевание n bičanje samega sebe

knout [náut]

1. samostalnik
knuta, bič

2. prehodni glagol
prebičati

the knout bičanje

sramóten shameful, infamous; scandalous; ignominious, ignoble, disgraceful

sramóten madež stigma, pl -s, stigmata
sramótni steber pillory
postaviti koga na sramótni oder to pillory someone
sramótno ravnanje shameful treatment
tem bolj sramótno zanj! more shame to him!
sramótni steber (za bičanje, zgodovina) whipping post
sramótno prislov shamefully

verbēna -ae, f (iz *u̯erbes-nā; indoev. baza *u̯er-b- vrteti, viti, upogibati iz kor. *u̯er- vrteti, viti, zviti, zaviti, upogibati; sor. z verber[a] šiba, bič, bičanje, šibanje verberāre (osnovni pomen te skupine je menda „šiba (za pletenje)“); prim. gr. ῥάβδος šiba, prot, palica, ῥαπίς šiba, prot, ῥάμνος trnov grm, ῥαφή šiv, ῥαφίς šivanka, sl. vrba, let. verpiù (s)presti, let. virbs, virbens količek, virba drog, stvnem. rëba trta, vitica, poganjek = nem. Rebe trta; morda tudi lat. urbs = „pletena ograja“) veja; nav. pl. verbēnae -ārum, f zeleneče veje, mlado vejevje, svete vejice, sveto zeleničje (mladičje) lovorik, mirt, oljke, cipres idr. dreves za okraševanje, opletanje in bogoslužno rabo): Pl., Ter., O., Cu., Plin., Suet., Serv. idr., verbenā tempora vincti V.; pl.: ara castis vincta verbenis H.; poseb. znamenje pomoči prosečih svečenikov, zlasti fecialov kot poslancev: V., H., Plin. idr., mihi praesto fuerunt sacerdotes cum infulis ac verbenis Ci., patrem patratum fecit verbenā caput tangens L.; pri Cels. so verbenae razred rastlin, ki delujejo adstringentno in hladilno.