Franja

mano f (pl. -ni)

1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)

2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku

3. pest, peščica

4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu

5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

6. pisava

7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

8. pren. vrsta, zaporedje

9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva

nōtor -ōris, m (nōscere) poznavalec kake osebe, priča istovetnosti (identičnosti), avtoriteta, veljak (= klas. cognitor): notorem dare Petr., Sen. ph., notorem petere ab aliquo Sen. ph., homo sine tribu, sine notore, sine nomine Fl.

potēnza f

1. moč; zmožnost; potenca:
potenza economica, militare gospodarska, vojaška moč
la potenza della sua fantasia moč njegove domišljije
potenza sessuale spolna potenca

2. moč, avtoriteta, vpliv, vplivnost

3. sila:
grandi potenze velike sile

4. fiz. moč:
potenza di un motore zmogljivost, storilnost motorja

5. mat. potenca:
seconda potenza di un numero kvadrat nekega števila
all'ennesima potenza pren. maksimalno, skrajno:
è antipatico all'ennesima potenza skrajno je zoprn

6. geol. debelina sloja

praeceptor -ōris, m (praecipere)

I. predprejemnik, vnaprejšnji prejemnik: servilium praeceptor operum Paul. Nol. —

II. predpisovalec

1. zapovedník: nam si tali praeceptori ratio reddenda sit, nihil faciendum esse monuerunt aliter, quam praeceptum est Gell.

2. učitelj, instruktor (inštruktor), poučevalec, vzgojitelj: Pl., Petr., Iuv. idr., aliquem auctorem et praeceptorem omnium consiliorum totiusque vitae habere Ci., eidem erant vivendi praeceptores atque dicendi Ci., praeceptor philosophiae N., Aeacidae praeceptor Chiron O., cui (sc. adulescentulo) in hoc lubrico aetatis non praeceptor modo, sed custos etiam rectorque quaerendus est Plin. iun., praeceptor rhetoricae Suet., praeceptor virtutis Col., praeceptor domesticus Q., educator praeceptorque (sc. Neronis) T.

3. (strokovna) avtoriteta: ceteri … nostri praeceptores G., est plane nostrorum praeceptorum haec sententia Dig.

Respektsperson, die, avtoriteta

sovranità f

1. vrhovno gospostvo, vladarstvo, oblast

2. suverenost; avtoriteta:
la sovranità popolare suverenost naroda

3. pren. superiornost; premoč

4. samostojnost, neodvisnost

авторите́т¹ -а ч., avtoritéta |oséba| -e ž.

авторите́т² -у ч., тільки одн., avtoritéta -e ž., uglèd -éda m.

Kulturpapst, der, (vrhovna) avtoriteta v kulturi

Papst, der, (-/e/s, Päpste) papež; figurativ vrhovna avtoriteta

vātēs (redko vātis) -is, gen. pl. vātum, redko vātium, m, f (indoev. kor. *u̯āt- biti duševno (notranje) razburjen; preroška navdušenost, razvnetost; prim. got. wōds = stvnem. wuot besen, obseden, stvnem. wuot = nem. Wut, stvnem. Wuotan (germansko božanstvo), irsko fāith pesnik)

1. vedež, vedežíca, vedeževalec, vedeževalka, prerok, prerokinja: Enn. ap. Ci., Pl., H. idr., Cicero … quae nunc usu veniunt, cecinit ut vates N., affata fatidicorum et vatum Ci., insanus vates V., vates Sibylla V., o sanctissima vates, praescia venturi V., hāc suadente vate Ci., vera fuit vates (sc. Cassandra) O.

2. metaf.
a) (od božanstva navdahnjeni) pevec, pevka, pesnik, pesnica: H., Col., Stat., Sen. ph. idr., Maeonius (= Homerus) O., cothurnatus O. tragik, Aeneidos (= Vergilius) O., Lesbia (= Sappho) O., aureum saeculum poëtis et vatibus abundabat T. s pesniki in pevci.
b) prvak, vodilni mož, vodilno ime, največja avtoriteta v kaki znanosti ali umetnosti: medicinae Plin., Q. Scaevola legum clarissimus et certissimus vates Val. Max.

arbiter samostalnik
1. pravo (razsodnik) ▸ döntőbíró
2. (avtoriteta) ▸ tekintély

magistère [-žistɛr] masculin, vieilli dostojanstvo velikega mojstra (zlasti malteškega) reda

le magistère de l'Eglise, du Pape absolutna doktrinalna avtoriteta Cerkve, papeža

morale

A) agg.

1. moralen, nraven:
coscienza morale nravna zavest
ente morale pravna oseba

2. nraven, čist, pošten; nravstven:
aiuto morale moralna podpora
autorità morale moralna avtoriteta
scienze morali družbene vede

B) f

1. morala, etika

2. morala, nravnost

3. (moralni) nauk, pouk:
la morale della favola pren. pouk, morala zgodbe

C) m morala, duh, zavest, razpoloženje:
il morale è dei combattenti è alto morala borcev je visoka
essere giù di morale biti demoraliziran, malodušen

učiteljev pridevnik
(o učitelju) ▸ tanári

ugled [è] moški spol (-a …) das Ansehen, der gute Ruf; (avtoriteta) die Autorität
imeti ugled angesehen sein
čuvati ugled sein Gesicht wahren
izgubiti ugled sein Gesicht verlieren
izguba ugleda der Gesichtsverlust

подрыв m razstrelitev;
подрыв авторитета spodkopavanje avtoritete