Franja

Zadetki iskanja

  • plemenít (-a -o) adj.

    1. nobile; elevato; gentile; alto:
    plemenita duša animo nobile, gentile
    plemenita čustva alti sentimenti

    2. generoso, magnanimo, sublime, elevato

    3. snello, elegante; raffinato

    4. nobile, aristocratico; blasonato:
    plemeniti predniki quarti di nobiltà
    biti plemenite krvi essere di sangue, di stirpe nobile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vet. plemenita pasma razza pura
    metal. plemenite kovine metalli nobili
    les. plemeniti furnir impiallacciatura per rivestimenti
    plemeniti les legno nobile, pregiato
  • pnīgeūs -eos, m (gr. πνιγεύς) dušilo, dušilec, dušilnik, sordína pri vodnih orglah: intra aram, quo loci aqua sustinetur, inest pnigeus uti infundibulum inversum, quem subter taxilli alti circiter digitorum ternum suppositi librant spatium imum ima inter labra pnigeos et arae fundum Vitr., e modiolis autem fistulae sunt continentes coniunctae pnigeos cervicibus pertinentesque ad nares, quae sunt in arcula Vitr., pressionibus coactum in fistulas cogunt, per quas in pnigea concurrit et per eius cervices in arcam Vitr.
  • pojédati (-am) imperf.

    1. sbafare, divorare

    2. mangiare, nutrirsi di

    3. redko (porabljati) consumare, intaccare, divorare:
    visoke obresti pojedajo zaslužek il guadagno viene divorato dagli alti interessi

    4. pren. (vznemirjati) turbare, tormentare
  • položáj (-a) m

    1. posizione, situazione:
    navpičen, poševen položaj posizione eretta, inclinata

    2. sito, situazione; ubicazione, posizione:
    položaj stavbe sito, ubicazione dell'edificio
    položaj besede v stavku posizione, collocazione della parola nella frase

    3. (mesto pri obrambi, napadu, mesto za uresničitev kakega namena) posizione:
    obstreljevati sovražnikove položaje bombardare le posizioni nemiche

    4. (mesto v skupnosti) funzione, grado; posto (direttivo), posizione, carica:
    imeti odgovoren, visok položaj avere una funzione di responsabilità, essere un alto funzionario; avere, occupare, (ri)coprire, rivestire, detenere una posizione di responsabilità, una carica di responsabilità, un'alta posizione, un'alta carica
    pog. ljudje na položajih i pezzi grossi, i pezzi da novanta, gli alti papaveri

    5. condizione, status:
    položaj žensk la condizione femminile, della donna
    monopolni položaj condizione di monopolio

    6. ekst. situazione:
    biti kos položaju essere all'altezza della situazione

    7. lov. appostamento; voj. appostamento, posizione

    8. astr. posizione:
    položaj nebesnega telesa la posizione di un astro
    navt. določiti položaj fare il punto
    neudoben položaj giacitura scomoda; posizione scomoda
    pren. ključni položaj posizione chiave
    zaiti v težaven položaj ridursi a mal partito; mettersi, cacciarsi in una situazione difficile
    položaj ploda (v maternici) posizione fetale, posizione del feto
    voj. biti v položaju mirno stare sull'attenti
  • povzdígniti (-em) | povzdigováti (-újem)

    A) perf., imperf. elevare, innalzare, alzare, erigere; assumere; magnificare, esaltare:
    povzdigniti glas alzare la voce
    povzdigniti v papeža innalzare al pontificato
    mesto so povzdignili v vojvodstvo la città fu eretta a ducato
    povzdigniti koga do najvišjih časti elevare qcn. ai più alti onori
    povzdigniti v nebesa incielare

    B) povzdígniti se (-em se) | povzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl. ascendere a, raggiungere:
    povzdigniti se do visokega položaja raggiungere alte cariche
  • quadri-fidus 3 (quattuor in findere)

    1. na štiri dele (na četvero) razcepljen (razklan), četverocepen: hic stirpes obruit arvo quadrifidasque sudes V., taleae propius stirpem recisae quadrifidas plerumque … bifidas ridicas subministrant Col., cum fingeret alti quadrifida trabe tela Iovis Val. Fl.; prolept.: quadrifidam quercum cuneis ut forte coactis scindebat V. na štiri dele.

    2. metaf. na štiri dele razdeljen, štiridelen: incipe quadrifidum Phoebi torquere laborem Cl., omnem terram quadrifidam dividunt Macr., tetrachordorum, quos quadrifidos appellamus, divisiones innumerabiles sint M.
  • quartiēre m

    1. (mestna) četrt, rajon:
    i quartieri alti boljše četrti
    quartiere residenziale rezidenčna četrt
    consiglio di quartiere rajonski svet

    2. voj. vojašnica
    quartiere generale glavni stan, generalštab
    non dare quartiere pren. ne sprejeti vdaje; ne prizanesti, prizanašati, ne pustiti pri miru; ne popustiti, popuščati:
    una malattia che non dà quartiere bolezen, ki ne popušča
    lotta senza quartiere boj brez milosti

    3. toskansko stanovanje

    4. navt. bok:
    quartiere poppiero, prodiero krmni, premčni bok (ladje)
  • religiō -ōnis, f (religere, soobl. = relegere; prim. religiōsus, religens, neglegere)

    I. vestno preudarjanje in obzirno motrenje

    1. o(b)zir, premislek, razmislek, pomislek, vestnost, previdnost, strah, dvom: T. idr., religio deinde incessit, vitio eos creatos esse L. pomislek se je utrnil (zbudil), religionem inicere Ci., aliquid trahere in religionem L., res in religionem versa est L. je vzbudila pomislek, vin' tu Iudaeis oppedere? nulla mihi religio est H.

    2. verska bojazen, verski strah, verski dvom, verski pomislek: Varr., Ph., Lucr. idr., terror repentinus et obiecta religio C., (sc. Dumnorix) religionibus impediri sese dixit C., religione et metu perturbari Ci., augures consulti eam religionem animis eximēre L., rivos deducere nulla religio vetuit V.; religioni est z ACI: L. ali rem religioni habere Ci. imeti (šteti) za greh, religio alicui non est, quominus … Ci. vest ne težiti (peči) koga; religio est (alicui) z inf. ali abs.: Pl., Ter., L. (kdo) imeti verski pomislek, res in religionem alicui venit Ci.; v pl.: quas tu mihi religiones? Ci. kakšne verske pomisleke (mi navajaš)?; occ. prazna (praznoverna) bojazen, vražen (vraževeren) strah, vraževeren pomislek, vraževerje, praznoverje: pleni religionum animi L. praznovernih misli, novas religiones sibi fingere C.

    II. (kot stalna lastnost)

    1. (vestna) natančnost, (vestna) točnost, (tanko)vestnost, skrb(nost), prenatančnost, upoštevanje, o(b)zir: antiqua, nimia Ci., hāc ego religione (vestno oziraje se na vsako malenkost) non sum ab hoc conatu repulsus Ci., nullus deûm metus, nullum iusiurandum, nulla religio L. brezbožnost, krivoprisežnost, brezvestnost, homo sine ulla religione ac fide N. brezvesten in nezvest, quo maiore religione se receptum tueretur N.; z objektnim gen.: religio officii Ci. vestno izpolnjevanje dolžnosti; s subjektnim gen.: fides et religio vitae Ci. vestno življenje, Atheniensium religioni (vestni skrbnosti) servire Ci., religio iudicum Ci.

    2. pobožnost, bogaboječnost, božji strah, nabožnost, bogoslužnost: Iust., Plin., Suet. idr., iustitia erga deos religio dicitur Ci., haud liber erat religione animus L., anteposita irae religio N., iustitia et religio Numae L.; meton. vera, verstvo, veroizpoved, religija: religiones interpretari Ci. pojasnjevati verska vprašanja (verske predmete), religio Iudaeorum Ci., religio Christiana Eutr., pro religionibus (za svojo vero) bella suscipere Ci.; occ. prazna (babja) vera, versko praznoverje: vanae religionis opinio Cu., Gallorum natio dedita religionibus C. vdano vsakovrstnim vražam, animos externa religio incessit L.

    III. meton.

    1. služba božja, bogoslužje, češčenje, čaščenje (bogov): religio id est cultus deorum Ci., mira religio Cereris Ci.; s subjektnim gen.: tectum horrendum religione parentum V., religione patrum sacrum T.; od tod

    2. versko opravilo, verski obred; sg. kolekt. in pl. verski obredi, verstvo, bogočastje, bogoslužje: sua cuique civitati religio est Ci., Numa omnes partes religionis statuit Ci., religiones instituere L., de religionibus senatum consulere L., diligentissimus religionum cultor L., spernit religiones T., religiones nocturnae Petr. nočno bogoslužje (bogočastje), nočne slovesnosti (v čast Priapu), religionum colentes Ci. spoštovalci verskih obredov.

    3. meton.
    a) predmet pobožnega češčenja, svetinja: quae religio aut quae machina belli? V. (o trojanskem konju), tantas deorum religiones violare Ci., Agrigentini religionem domesticam requirebant Ci. „svojo domačo svetinjo“ (tj. Mironov kip boga Apolona), restituit civitati illam religionem Ci. (o Dianinem kipu), religiones ipsae commovisse se videntur Ci.; od tod svetinja = svetišče, tempelj, božji hram: ad dearum religionem demigrare Ci.
    b) pl. religiones božja znamenja: auspiciis et religionibus inductus Auct. b. Alx.

    IV.

    1. svetost: Diana loco mutata religionem non amisit Ci., deorum religio et sanctimonia Ci., sacrarium Cereris est eādem religione, quā Romae Ci., ne loci quidem religione defensurus Cu., religio fani Ci., templorum T., sacramenti L., sortis Ci., magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., quae aetheris alti religio V. sveta moč, magistratus religione inviolati Ci.

    2. sveta (verska) obveza(nost), sveta (verska) zaveza(nost), verska vez, vestna nuja: tantā religione obstricta tota provincia est, ut … Ci., religione obstrictos habere animos L., nullam scelere religionem exsolvi L., religio iuris iurandi C., Ci. prisežna (= s prisego nase vzeta) dolžnost, Numa religionibus et divino iure populum devinxit T.; od tod occ. (obvezujoča, zavezujoča) prisega, sveta obljuba: vestra religio Ci., perterritus miles timori magis quam religioni (službena prisega) consulit C., hac religione non est deterritus N., religionem conservare N. izpolniti sveto obljubo, ostati mož beseda.

    3. oskrumba, oskrunitev vere, zloba, zlobnost, hudobija, prekletstvo, greh: mendacii religione obstrictus C. kriv laži, nefas non ad religionem, sed ad coniurationem pertinet N. ni oskrunitev vere, de religione (= de religionibus violatis) queri Ci., religio Clodiana Ci., religio inexpiabilis Ci., templum religione liberare L.

    Opomba: Pri pesnikih vselej rēligiō ali relligiō (ker rĕligiō ne gre v heksameter).
  • saltus2 -ūs, m

    1. gorata (po)krajina, gozdnata (po)krajina, gozdna draga, gorska ali gozdna dolina, gorska (gozdna) soteska, gorski klanec, debèr, gorski prehod, gorski prelaz, gorsko sedlo, vhodi in izhodi kakega gorovja: LUCR., IUST., AMM. idr., in eo saltu, qui regiis tum teneretur castris, armentum pascere solitus (sc. pastor) L., silvis aut saltibus C., saltūs silvaeque V., saltus duo alti angusti silvosique L., saltus profundi V., saltus Thermopylarum L., praetor saltus occupans N. gorske prehode, saltum munitionibus impedire (narediti neprehodnega) L.

    2. sinekdoha gozdnato gorovje, gozdnato pogorje, gozdnat hrib, gorski gozd (les na gori): saltus Pyrenaeus C., N. ali Pyrenaei saltūs C., saltus Graius N. Grajske planine, saltus Batini, s. coëmpti H.; occ.
    a) za pašnik uporabljeno gozdno zemljišče, gozdna tla, gozdišče, gozdna zaplata, pašnik: IUST., DIG. idr., saltibus silvestribus delectantur VARR., familias in saltibus habent CI., saltibus in vacuis pascunt V., floriferi saltus LUCR., assuetos tauri saltus petunt O., depascere saltus O., in silvestrem saltum CU., umbriferi saltus IUV.
    b) podeželsko (selsko) posestvo, pristava s pašniki: ICTI. idr., de saltu agroque deicitur CI., unde tot ... habet saltūs? IUV.

    3. kot poljska mera sáltus = del, oddelek občinskega zemljišča, obsegajoč 4 centurije (centuriae) ali 800 oralov (iugera), približno 0,25 hektara = 2500 m2: VARR.

    4. metaf.
    a) ženski sram: PL., saltus virginalis AUG. (prim. „Venerin griček“).
    b) (o nevarnih, škodljivih stvareh) gozd = preobilica, preobilje: virum ex hoc saltu damni ut educam salvom foras neque virum ex hoc saltu damni saluom ut educam fora[s] PL.

    Opomba: Star. gen. sg. salti: ACC. AP. NON.
  • sollevare

    A) v. tr. (pres. sollēvo)

    1. dvigniti, dvigovati; privzdigniti:
    sollevare qcs. da terra dvigniti kaj s tal

    2. pren. povzdigniti, povzdigovati:
    sollevare qcn. ai più alti onori povzdigniti koga do najvišjih časti

    3. pren. dvigniti, dvigovati; blažiti; tolažiti:
    sollevare qcn. dalla miseria koga dvigniti iz revščine
    sollevare il popolo contro il tiranno dvigniti ljudstvo zoper tirana

    4. pren. sprožiti:
    sollevare una questione sprožiti vprašanje

    B) ➞ sollevarsi v. rifl. (pres. mi sollēvo)

    1. dvigniti, dvigovati se

    2. pren. opomoči si

    3. dvigniti, dvigovati se; upreti, upirati se (komu, čemu)
  • supernus 3 (super; prim. pronus: pro) zgornji, gornji, gorenji: numen supernum O., Amm. ali supernae gentes Sis. fr. ali superni dei Lucan. zgornji = nebeški bog, bogovi, nebeščan, nebeščani, nubila inferna supernis Lucr., lux Lucan. sončna luč, sončna svetloba, svetloba (luč) sonca, aquilones, qui alti supernique sunt Gell. visoko z neba prihajajoči, Tusculum H. visoko stoječi, pars Plin., partes Gell., litora Mel., vulnus Plin. zgoraj na telesu; neutr. subst.: de superno, de supernis Vitr. ali ex supernis Gell., Amm. od zgoraj, in superna Gell. navzgor. Adv. supernē (pesniki H., Lucr., Prud. merijo supernĕ)

    1. odzgoraj (od zgoraj), zviška, z višine (naspr. ex infimo): Cels., gladium superne iugulo defigit L., superne ruere Lucr.

    2. zgoraj: mutor in alitem superne H. ali mulier formosa superne H. zgoraj = na zgornjem delu telesa, unde superne … volvitur amnis V. zgoraj = nad zemljo (naspr. pod zemljo), argentum innatat superne Plin.

    3. navzgor, kvišku: superne tendere Plin.
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • tōno m

    1. fiz. ton

    2. glasba ton, zven; tonski način

    3. ekst. ton, nota:
    i toni alti, bassi visoke, nizke note
    dare il tono dati ton, intonirati; pren. voditi, biti vzor
    essere fuori tono neuglašeno peti, igrati; pren. biti zmeden
    essere in tono biti uglašen, uglašeno peti, igrati
    rispondere a tono odgovoriti primerno, na ustrezen način
    scendere, calare di tono preiti na nižje tone; pren. popustiti, popuščati; poslabševati se

    4. jezik ton; ekst. način izražanja:
    parlare con un tono canzonatorio, cattedratico, insolente govoriti v zafrkljivem, profesorskem, nesramnem tonu
    non prenderla su questo tono nikar ne vzemi za hudo!, ne bodi no užaljen!

    5. (barvni) ton:
    toni caldi, freddi topli, hladni toni

    6. med. tonus:
    essere in tono pren. dobro se počutiti

    7. pren. ton, način pisanja; način oblačenja, kroj; značilnost:
    un abito di tono elegantna obleka
    una giacca di tono sportivo športni suknjič
    darsi un tono obnašati se gosposko
    il locale si tiene su un tono alto lokal sprejema samo izbrane goste
  • torreō -ēre, torruī, tōstum (iz *torseō, *torstum; indoev. kor. *ters- suh biti, koprneti; prim. skr. tarṣaḥ žeja, τρασιά, ταρσιά suša, tr̥ṣṭáḥ suh, posušen, tr̥ṣyati žejen je, trpi žejo, hlepi, tr̥ṣúḥ koprneč, pohlepen, gr. τερσαίνω in τέρσω sušim, τέρσομαι sušim se, postajam suh, lat. torris, ex-torris, terra, got. gaþaírsan = stvnem. derren = nem. dorren sušiti (se), got. þaúrstei = stvnem. durst = nem. Durst, got. þaúrsus = stvnem. durri = nem. dürr)

    1. sušiti, pêči, cvreti, pražiti, žgati, smoditi, starejše paliti: furnis torrebant farra coloni O., sole torrentur aristae V., fruges torrere flammis (ob ognju, na ognju) V., castaneas torrere Plin., uvam in tegulis Plin., hordeum tostum Plin.

    2. occ.
    a) (s)peči, (o)cvreti (meso, kruh): tosta caro O. pečenka, O., tosta liba O. pečeni kolači, polenta tosta O., in veribus torrebimus exta V., artūs subiecto igni O., succensis ignibus torreri Ci., torreto me pro pane Pl.
    b) žgati, ožgati (ožigati), sežgati (sežigati), (o)smoditi, pêči, pripêči (pripékati), starejše (o)paliti: cum undique flammā torrerentur C., sol torrebat corpora Gallorum L., solis ardore torreri Ci., violento sole torreri (o Afriki) Iust., torrentia agros sidera H., illa velim rapidā Vulcanus carmina flammā torreat Tib., tosti alti stant parietes Enn. fr., tosti (ožgani, osmojeni) crines O.
    c) metaf. α) (v ljubezni) vžgati (vžigati), vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razplameníti (razplamenévati), razplamte(va)ti: torret amor pectora O. ogenj ljubezni razvnema, correptus saevo Veneris torrebar aeno Pr., me torret face mutuā Calais H., si torrere iecur quaeris idoneum H., coniugis amore torreri M. goreti v ljubezni do soproge. β) (o žeji, vročici, mrazu) pêči, žgati: canis arenti torreat arva siti Tib., torrentur febribus artūs O., frigore torret Varr. ap. Non. — Od tod adj. pt. pr. torrēns -entis

    1. žgoč, žareč, vroč, razžarjen, segret, ogret, razpaljen, razgret, razbeljen: Sirius, flamma V., plaga Lucan., Sirius torrentior Cl., miles meridiano sole torrens L., pice torrentes ripae V.

    2. occ. včasih suh; le kot subst. torrēns -entis, abl. -te in -tī, gen. pl. -ium, pesn. -um, m (sc. rivus) divja, deroča voda (reka, potok), hudournik, hudournica, starejše súšec, liják, bujíca: rapidus montano flumine torrens V., rapidus, hibernus Sen. ph., ripa torrentis L., cum fertur quasi torrens oratio Ci., velut monti praecipiti devolutus torrens rapitur (sc. fretum) L., torrens imbribus conceptus Col. hudournik, roja, Romanus torrens Lucan. potok rimske krvi, torrens meri Iuv. vinski potok = potok seča (od popitega vina); preg.: ille numquam direxit bracchia contra torrentem Iuv.; metaf.: torrens armorum, umbrarum Sil.; pren.: inanis verborum torrens Q. prazno besedičenje, puhlo mnogobesedje; tako tudi: quo torrente, quo impetu saeculum nostrum defendit! T. (Dial.); maiorum mores non paulatim, sed torrentis modo praecipitati Sen. ph., ceteraque omnia quodam quasi aestu et torrente fortunae Fl.

    3. metaf. hitro tekoč, deroč, hudouren, hudourniški, divji, silovit: Val. Fl., Iust., Veg. idr., amnis Cu., aqua V., Sen. ph., unda, flumina V., fluvii Verr., impetus (sc. aquae) Sen. ph. naliv, naval, (sc. Padus) … agris quam navigiis torrentior Plin., (sc. Asopos) torrentissimus Stat., sanguis torrens Lucan. potok krvi, kri, ki teče v potokih, fato torrente Lucan.; komp. adv.: torrentius amne hiberno Pl.
  • usare

    A) v. tr. (pres. uso)

    1. rabiti, uporabiti, uporabljati:
    usare un abito nositi obleko
    usare le mani tepsti
    usare gli occhi, usare bene gli occhi pazljivo gledati; razsoditi
    usare le orecchie pazljivo poslušati
    usare termini letterari, tecnici uporabljati knjižne, strokovne izraze

    2. udejaniti, udejanjati; uveljaviti, uveljavljati:
    usare le buone maniere biti olikan
    usare un diritto uveljavljati pravico

    3. poseči, pomagati si:
    usare l'astuzia, l'inganno pomagati si z zvijačo, s prevaro
    usare molta attenzione biti zelo pazljiv
    usare la massima cura zelo paziti, biti zelo skrben

    4. storiti, delati (v vljudnostnih izrazih):
    usare una cortesia storiti uslugo

    5. imeti navado

    B) v. intr.

    1. uveljaviti, uveljavljati kaj; pomagati si s čim:
    usare dei propri diritti uveljaviti svoje pravice

    2. ravnati:
    usate di una certa comprensione nei suoi confronti ravnajte malo obzirneje z njim

    3. biti v modi, moderen:
    adesso i tacchi usano meno alti zdaj so v modi nižje pete

    C) v. intr. impers. biti navadno, običajno

    Č) ➞ usarsi v. rifl. (pres. mi uso) knjižno navaditi, navajati se na
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • voto m

    1. relig. zaobljuba:
    voti solenni večne zaobljube
    fare un voto zaobljubiti, zaobljubljati se
    prendere, pronunciare i voti zaobljubiti se, stopiti v (cerkveni) red

    2. relig. ex voto, zaobljubni dar

    3.
    voti pl. pren. knjižno volja, želja; voščilo:
    ciò era nei voti di tutti to so si vsi želeli
    fare, formulare voti di successo voščiti, zaželeti uspeh

    4. pravo glas, glasovanje:
    diritto di voto volilna pravica
    voto di fiducia zaupnica
    voto palese, segreto javno, tajno glasovanje
    voto di lista, di preferenza glas, glasovanje za kandidatno listo, preferenčni glas

    5. ekst. glasovnica

    6. šol. ocena:
    voti alti, bassi, mediocri visoke, nizke, povprečne ocene
    essere promosso a pieni voti napredovati, izdelati razred z najvišjimi ocenami
  • zgórnji (-a -e) adj.

    1. superiore; alto; di sopra:
    zgornje nadstropje piano superiore, di sopra
    zgornje mesto città alta
    zgornja plast strato superiore

    2.
    zgornja stran (česa) il dritto
    zgornja stran kovanca, preproge il dritto della moneta, del tappeto

    3. adm. di sopra, succitato, suesposto, sopraelencato:
    iz zgornjega opisa je razvidno ... dalla descrizione di cui sopra risulta...
    to potrjuje zgornje ugotovitve il che conferma le constatazioni suesposte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zgornjih deset tisoč i padroni del vapore
    zgornji dom (parlamenta) camera alta, senato
    zgornji konec (mize) capotavola
    zgornji sloji ceti alti
    mat. zgornja aproksimacija approssimazione per eccesso
    anat. zgornja čeljustnica osso mascellare superiore
    muz. zgornja dominanta sopraddominante
    zgornja gozdna meja limite superiore delle foreste
    geol. zgornja kreda cretaceo superiore
    fiz. zgornja meja frekvence zvoka limite superiore della frequenza del suono
    anat. zgornja okončina (roka) estremità superiore (braccio)
    navt. zgornji podaljšek (jambora) alberetto
    zgornji del (hrbtišče) dorso (della mano)
    geogr. zgornji del doline testata della valle
    zgornji tok Tibere l'alto Tevere
    navt. zgornje jadro pappafico, velaccino
    zgornje stegno scannello, controgirello
  • zlésti (zlézem) perf. ➞ lesti

    1. strisciare, andar strisciando; nascondersi:
    kača je zlezla na skalo il serpente raggiunse strisciando il masso

    2. andare lentamente, faticosamente; calarsi, scendere; arrampicarsi:
    zlesti v vodo calarsi in acqua
    zlesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    3. scivolare:
    očala so mu zlezla na nos gli occhiali gli sono scivolati sul naso

    4. pren. (izleči se) uscire:
    iz bube zleze metulj la farfalla esce dalla crisalide
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. fant jim je zlezel v srce presero a voler bene al ragazzo
    pren. zlesti na kup crollare (di edificio fatiscente)
    zlesti v glavo, v lase, v noge dare alla testa, tagliare le gambe, ubriacare
    zlesti v kosti prender paura, impaurirsi
    pog. šol. komaj zlesti superare a malapena la classe
    zlesti skupaj appesantirsi (di palpebre)
    veke so mu zlezle skupaj in je zadremal le palpebre gli si appesantirono e si appisolò
    pog. zlesti skupaj svenire
    od strahu je zlezla skupaj dalla paura svenne
    zlesti iz plenic maturare, farsi adulto, esperto
    zlesti iz postelje alzarsi
    zlesti iz težav superare le difficoltà
    zlesti na zeleno vejo riprendersi (materialmente)
    znati zlesti pod kožo saper scrivere, essere un ottimo conoscitore della natura umana (di scrittore)
    zgodaj zlesti pod odejo andare a letto con le galline
    zlesti v dolgove ingolfarsi, sprofondare nei debiti
    zlesti v dve gube ingobbirsi
    zlesti v hlače, v škornje vestirsi, calzare gli stivali
    visoko zlesti v družbi, v službi acquisire un'alta posizione sociale, raggiungere alte cariche, alti incarichi