Franja

délo travail moški spol , besogne ženski spol , labeur moški spol , occupation ženski spol ; œuvre ženski spol ; ouvrage moški spol

mezdno, kosovno delo travail à la tâche (ali à la pièce, aux pièces)
dobro delo bonne action ženski spol
celodnevno delo emploi moški spol à plein temps (ali pour toute la journée)
delo na domu, doma travail à domicile; travaux moški spol množine à la maison (ali domestiques, d'intérieur, de ménage)
duševno, umsko delo travail moški spol intellectuel (ali de tête)
delo v izmenah travail moški spol en équipe (ali par équipe, par roulement)
delo v rudniku travail minier (ali dans les mines)
delo po meri travail (fait) sur mesure
mojstrsko delo œuvre ženski spol de maître, chef-d'œuvre moški spol
nočno delo travail de nuit
poldnevno delo emploi moški spol (ali travail moški spol) à mi-temps
poljsko delo travail de la terre, travaux agricoles (ali des champs)
poskusno delo ouvrage moški spol d'essai
prekourno delo heures ženski spol množine supplémentaires
priložnostno delo travail occasionnel
pripravljalno delo travail préparatoire, préparatifs moški spol množine, travaux préliminaires
ročno delo travail manuel, ouvrage moški spol fait à la main
zemeljska dela travaux de terrassement
borza dela bourse ženski spol du travail, bureau moški spol d'emploi (ali de placement), office moški spol (ali service moški spol) du travail (ali de la main-d'œuvre)
zmožen za delo apte au travail, capable de travailler
področje dela domaine moški spol (ali champ moški spol, sphère ženski spol) d'activité

délo trabajo m ; (zaposlitev) ocupación f , empleo m

akordno delo destajo m
težko (nočno, umsko, telesno, znanstveno) delo trabajo rudo (nocturno, intelectual, corporal, científico)
delo na domu trabajo a domicilio
delo na tekočem traku producción f en serie
mojstrsko delo obra f maestra
obvezno, žensko delo trabajo obligatorio, femenino
strokovno delo trabajo especial (ali profesional)
hišna dela labores f pl domésticas
ročno delo trabajo manual, trabajo hecho a mano, (izdelek) obra f de mano
prisilno delo trabajos m pl forzados
nadurno delo trabajo hecho en horas extraordinarias
sezonsko delo trabajo de temporada
javna dela obras f pl públicas
socialno delo obra f social
umetniško delo obra f de arte
zbrana dela (slovstvo) obras f pl completas
poljsko delo labor f, faena f (del campo); faenas f pl agrícolas
brez dela sin trabajo, sin ocupación
dela zmožen capaz de trabajar
nesposoben za delo incapaz de trabajar
nesposobnost za delo incapacidad f para el trabajo
delitev dela división (ali repartición) f del trabajo
pravica do dela derecho m al trabajo
prekinitev dela suspensión f del trabajo
upočasnitev dela huelga f de brazos lentos
ustavitev dela paro m del trabajo
urad za delo oficina f de colocación
borza dela bolsa de trabajo
zaščita pri delu seguridad f (ali protección f) en el trabajo
biti brez dela estar sin trabajo; holgar
na delo! ¡manos a la obra!
lotiti se dela poner manos a la obra
iti na delo ir a trabajar
prekiniti, ustaviti delo suspender, abandonar el trabajo
začeti z delom empezar a trabajar
kakršno delo, takšno plačilo tal obra, tal pago
delo mi ne gre od rok no me cunde el trabajo

faena ženski spol (telesno) delo; domače delo; ameriška španščina čas žetve, kampanja

faena(s) del campo poljsko delo
tener mucha faena imeti mnogo dela

Feldblume, die, poljska cvetlica; Feldblumen, pl , poljsko cvetje

fētus -ūs, m (gl. fētus 3)

1. porod, pokot, kotitev, povrg, izleženje: Ap., faciam, ut uno fetu … pariat sine doloribus Pl., labor bestiarum in fetu Ci., discors concordia fetibus apta O. ploditev, fetibus inutiles (vaccae) Col.; metaf. (o rastl.) rast, poganjanje: rami … crescenti (arbori) adimunt fetūs V.; pren. prirastek, priraščaj: nec ullā aetate uberior oratorum fetus fuit Ci., ille Socratici fetūs proventus Ci. tisti naraščaj sokratske vzreje.

2. meton. telesni plod, dete, otrok: f. geminus ali gemellus O. dvojčka, (Pasiphaë) discordem utero fetum (sc. Minotaurum) tulit O., fetūs matrona dabit Tib. bo (po)rodila, Germania quos horrida parturit fetūs T. izrodke, sexūs sequioris edere fetum Ap. roditi deklico; pren. ne nobis scripta nostra tamquam recentes fetus blandiantur Q. kakor mladiči (po drugih = kakor novi proizvodi); (o živalih) mladič, zalega, leglo: f. canis Enn. fr. psiček, f. ovium ali pecorum V. jagnjeta, f. avium V. mladi ptiči, apium O. zalega, adultos educunt fetūs (sc. apium) V., f. cervae O. jelenček, capellae Tib. kozliček, fetum ad imam (quercum) ponere Ph. oprasiti se, suis f. T. prase, prašiček, pujsek, teneri f. Val. Fl., fetum edere Col. ali fetūs edere Tib., Amm. ali fetus facere Plin. jajca leči, valiti, portentosos fetus exstinguere Sen. ph., fetus ventri (leporis) exsecare Plin., f. equarum Amm. žrebeta.

3. metaf.
a) (o rastl.) α) brst, poganjek, mladika: frugipari f. Lucr., auricomos decerpsit arbore fetus V., croceo fetu circumdare truncos V. z omelovimi poganjki, inseritur … nucis arbutus horrida fetu V. z orehovo cepiko, f. olivae O. mlada oljka, in novos fetus reviviscere T.; pren.: omnis fetus repressus Ci. živi nagon. β) sad(je), plod, pridelek: f. frugum Pac. fr. poljščina, f. bacae Ci., f. arboreus O., fetūs arborei V., O., Amm., arbutei, triticei O., pulli O. črno sadje = murve, terreni arboreique Col. poljsko in drevesno sadje, meliores et grandiores fetus edere Ci. ali meliores reddere fetus Lucr. (o polju), ipsa (tellus) dedit dulces fetus Lucr., varios ponit (daje) fetus autumnus dant alios aliae (silvae) fetus V. obrodek, gravidi cum palmite fetus O. težko grozdje, fetuum pauperies Amm. grozdja; pren.: triplex animi f. Ci. duševni plod, dulces Musarum fetus Cat. sadovi.
b) kovinska žila: atros chalybis fetus humus … nutrit Sil.

Opomba: Star. abl. pl. fetis (nam. fetibus): Acc. ap. Non.

grabljíšče (-a) n

1. agr. manico del rastrello

2. bot.
poljsko grabljišče scabiosa (Knautia arvensis)

lokostrelstvo samostalnik
(šport) ▸ íjászatPovezane iztočnice: dvoransko lokostrelstvo, poljsko lokostrelstvo, tarčno lokostrelstvo

opus¹ -eris, n (prim. sanskr. ápas delo, dejanje, ápas žrtvovanje = darilno dejanje, lat. opera, operōr)

I.

1. delo, delovanje, ukvarjanje s čim, opravek, opravilo, posel, dejavnost: Ca., Varr., H., Q. idr., menses octo opus non defuit Ci. ni manjkalo dela, omnibus una quies operum, labor omnibus unus V., o. ingens, servile L., rusticum Kom., Col., militare Suet. delo vojakov, opus manuum O., opera fabrilia Icti. rokodelska dela, opera ad fabrilia surgit V. kovaško delo, kovanje, o. facere Ter. delati, opus rusticum ali opus ruri facere Ter. poljsko delo opravljati, na polju delati, favere operi O., instare operi V. pridno delati, pauper, cui in opere vita erat Ter. ki je živel ob delu, res immensi operis L. ki zahteva silno veliko truda in dela, magni operis est (z inf.) Cu. veliko dela zahteva (terja), in (ad) opus publicum damnari (dari) Icti. na javno kazensko delo, Martis opus V. borba, boj, opus belli Pr., opera bellica Vell. bojevanje, vojskovanje (naspr. civiles artes); occ. vsako posebno delo
a) zdravniška dejavnost, izvrševanje zdravništva, opravljanje zdravniškega poklica, zdravljenje: manere (čakati) medicum, dum se ex opere recipiat Pl.
b) poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje (= opus rusticum): Sen. ph., Pl., o. facere Ter. ali patrio rure facere opus O. obdelovati polje, kmetovati, coloni operis sui arma relinquunt O., bovem commodare, ut opus faceret Icti.
c) lov(stvo), lovljenje: Romanis solemne viris opus H.
d) gradnja, grajenje, zidava, zidanje, gradba: omnes … opus facerent N. naj bi pomagali zidati, opus fieri Lacedaemonii querebantur N. da se zida (gradi), muri ingentis operis Cu., molas novi operis Cu. jezovi, ki jih treba znova delati, lex operi faciundo Ci. gradbena pogodba, opus pupillo redimere Ci. gradnjo za varovanca prevzeti za dogovorjeno plačilo.
e) delo v rudnikih, rudarsko delo, rudarjenje, rudarstvo, kopanje rude, starejše rudokopnja: in opus damnari Plin. iun. = in opus metalli ali metallicum damnari (dari) Icti.; prim. in opus salinarum dari Icti.
f) kot voj. t.t. gradnja okopov, utrjevalno delo, vkopavanje: labor operis C., opus facere C. delati okope, in opere occupatus C. zaposlen z gradnjo okopov, fatigatus (fessus) miles operibus proeliisque L., opus castrorum S. utrjevanje (vojaškega) tabora (ostroga), dies noctesque in opere versari C., milites opere prohibere, ab opere deducere, revocare C., in operibus … multus adesse S.; adv.: locus naturā et opere munitus C. = (ret.) situ et opere munitus Cu. od narave in človeške roke utrjen, naravno in umetno zavarovan (utrjen).
g) evfem. = spolni odnos, telesna združitev: o. obscaenum O., opere faciundo lassus Pl., accedere ad opus Mart.
h) (o neosebnih subj.) učinek: tela diversorum operum O., opus meae hastae sensit O., opus efficere C. učinek imeti, učinkovati.

2. meton.
a) dovršeno, (i)zgotovljeno delo, izdelek: Cu., Plin., Gell. idr., opera magnifica et praeclara Ci., pictores et ii, qui signa fabricantur, et verum etiam poetae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci.
b) occ. nam. imena posameznega izdelka: zgradba, stavba, poslopje: Suet., Icti., ponit opus O. (= labirint), urbis opus V. ladja, ki jo je izdelalo mesto, opera publica, urbana L., opus balnei Plin. iun. kopališče.
c) kot voj. t.t. α) okop(i), nasip(i), utrdba z okopi, branik, branilo: opus hibernorum munitionesque C., opus castrorum C., emporium opere magno munitum L., magnitudo operum H., tumulum operibus magnis munire C., castra magnis operibus communita S. fr. β) oblegovanje, oblegovalno delo, oblegovalna priprava: urbem operibus claudere N. ali saepire Ci., L. ali circumdare Vell., magnitudo operis C. γ) oblegovalni stroj: opera admovere L., opera incendere N., vineae aliaque opera L., non coronā, sed operibus oppugnare L., operibus urbem expugnare L. δ) jez, nasip: summi operis fastigium Cu., opus iacĕre Cu. jezove nasuti, nasipa(va)ti, nasipe nameta(va)ti, opera accipere Cu. v tla (zemljo) sprejeti, flumen operibus obstruere C.
d) umet(el)no delo, umetnina: Vell. idr., ut reconcinnetur (sc. palla) atque ut opera addantur quae volo Pl., Silanionis opus tam perfectum, tam elegans Ci. (o kipu), opus admirabile Ci., o. marmoreum O. marmoren kip, totum Numidae sculptile dentis opus O., pocula, opus Alcimedontis V., opus caelatum Auct. b. Hisp., opus Mentoreum Pr. kovinska časa z reliefi, ki jo je izdelal Mentor, vestis, sororum opus Cu., opus plumarium Vulg.
e) slovstveno delo, literarno delo, literarni izdelek: Cu., Q. idr., o. oratorium Ci., carmina, elegi, mirabile visu opus H., opus exigere O. pesnitev dokončati, ut [dii] orsis tantum operis successūs prosperos darent L. naj naklonijo uspeh smelemu podvigu tako velikega (zgodovinskega) dela, opus habeo in manibus Ci. spis imam v delu.
f) kak rokodelski izdelek (proizvod): opus pistorium Plin., Cels. pecivo.
g) delo (proizvod) čebel: cerea opera sua Col., ceris opus (= med) infundite Ph. —

II.

1. delo = dejanje, podjetje, početje: O., V. idr., gloria plus habet nominis quam operis Cu. se opira bolj na ime kot na dejanja, operibus eum anteire C., hoc ultimo virtutis opere edito Cu., his immortalibus editis operibus L.; od tod: quod sui operis erat, agebat L. kar je imel na skrbi, za kar je skrbel, sunt, quibus unum opus est H. edino delo, periculosae plenum opus aleae H. zelo nevarno podjetje; pl. opera -um, n
a) v krščanstvu = dobra dela (gr. καλὰ ἔργα): Vulg., Ambr., Cypr., Lact.
b) politična dela, politična dejanja, politični ukrepi, politični podvigi, politične uredbe, politične ureditve: commendatus illi sua atque ipsius opera Vell., primum principalium eius operum erat ordinatio comitiorum Vell.

2. delo = izdelava, rokodelsko (ročno) delo, ročna izdelava, umet(el)nost, slog: materiam superabat opus O., hydra praeclaro opere Ci., simulacrum singulari opere Ci., quarum (sc. bullarum) iste non opere delectabantur, sed pondere Ci. v veličastnem slogu, fabricavit Argus opere Palladio ratem Ph. podobno Paladinemu delu = umetelno, galeae caelatae opere Corinthio Ci. na korintski način, v korintskem slogu.

3. trud, napor, težava v adv. zvezah: magno (maximo) opere Ci. z veliko (največjo) težavo, zelo (prav zelo), maiore opere Ca. ap. Gell., summo opere Lucr., quanto opere Ci. kako zelo, tanto opere Ci. tako zelo, quantillo opere Pl. kako lahko, nimio opere Ci. zelo, silno: haec artificia Graecos nimio opere delectant Ci.; glede na pomene prim. sklope (ixpt.) māgnopere, quantopere, tantopere, summopere idr. —

III. opus „delo, ki naj se stori“, „naloga“ = „potrebno“, „potreba“

1. kot nom. sg. s predik. esse: opus est potrebno je, treba je, potrebuje se (z dat. personae (pa tudi brez njega) in s stvarjo, ki jo kdo potrebuje)
a) kot subj. v nom.: Varr., Ter. idr., dux nobis et auctor opus est Ci., si quid sibi a Caesare opus esset C. ko bi on kaj potreboval od Cezarja, aedificanti usus o. Ci., sumptu ne pareas ullā in re, quod ad valetudinem opus sit Ci., quorsum est opus? H.; pl.: maritumi milites opus sunt tibi Pl., quae amicis o. fuerant N., quae curando vulneri o. sunt L., quaecumque ad proximi diei oppugnationem o. sunt C.; z inf.: omnia ennumerare non o. est Ci., quid o. est plura (sc. dicere) Ci.; z ACI: Pl., Sen. rh., Plin. idr., o. est ipsos antecedere C., ne dici quidam o. est Ci.; z NCI: tu, quae istic o. erunt administrari, prospicies Brutus in Ci. ep.; redko v zahtevnem stavku: quamquam non est opus affingas aliquid aut adstruas Plin. iun., quam (sc. avaritiam) tuam refrenes aliquantulum o. est Aug., mihi o. est, ut lavem Pl., intellegebant o. esse, ut bonis artibus pectus implerent T. (Dial.), reus, cui o. esset, ne reus videretur Plin. iun.; subj. moramo (v mislih) dostaviti: vires effundite vestras! sic o. est (sc. fieri) O., gallum cum o. non fuit (sc. suffocare), suffocavit Ci., non debeo temptare … nihil o. est (sc. temptare) Ci.
b) najpogosteje z abl.: Pl., Ter., Afr. fr., Ca., O. idr., auctoritate tua nobis opus est Ci., auxilio, pecuniā o. est N., armis opus (brez est) V.; tako vselej z abl. pt. pf.: Ca. fr., quid opus sit facto N. kaj je treba storiti, cur properato (hiteti, naglica) o. esset Ci., facto, non consulto in tali periculo opus esse S., sibi opus esse domino eius convento L., o. est puellā servatā O.; redko v gen. ali acc.: quanti argenti opus fuit L., magni nunc erit oris o. Pr., ad consilium pensandum temporis o. esse L.; puero o. est cibum Pl., o. est calcis modium unum Ca.

2. opus habeo aliquā re potrebujem kaj: Eccl., ferae pecudes in vinariis ut graminibus, sic frugibus roburneis opus habent Col.

pīnsō¹ (pīsō: Ca., Plin. ) -ere, pīnsī in pīnsuī, pīnsum, pīnsitum in pīstum, pīsum (indoev. kor. *pei̯s- tolči, teptati; prim. skr. pináṣṭi (on) tolče, pha, melje piṣṭá- moka, gr. πτίσσω pham, drobim, luščim, tolčem, πτίσμα, πτισάνη oluščen ječmen, πτίσις, πτισμός tolčenje, phanje, luščenje, sl. phati, češko pĕchovati, sl. pšeno, pšenica, pesto, lit. paisýti otepati ječmenovo zrnje, mlatiti, pìsti = coire cum femina spolno občevati, piestà = poljsko piasta tolkač, stopa, rusko pést lesen možnar, tolkač, češko píst bat, tolkač, let. pìesta, piests lesen možnar, pàisît treti lan) (s)phati, (s)tolči, (z)drobiti: paullulam pilam ubi triticum pinsat Ca., promendum hieme (sc. far), cum interim neque malis molui neque palatis pinsui Pomp., et id (sc. rudus) non minus pinsum absolutum crassitudine sit dodrantis Vitr., idque (sc. rudus) pistum absolutum ne minus pede sit crassum Vitr., tribus heminis vini triens pinsiti alii permiscetur Col., Varro quae (sc. cepa) sale et aceto pista est arefactaque, vermiculis non infestari auctor est Plin., Etruria spicam farris tosti pisente pilo praeferrato fistula serrata et stella intus denticulata, ut, si intenti pisant, concidantur grana ferrumque frangatur Plin., pistum a pinsendo pro molitum antiqui frequentius usurpabant, quam nunc nos dicimus P. F.; pren.: pinsunt terram genibus Enn., aliquem flagro pinsere Pl. (pre)bičati, quem nulla ciconia pinsit Pers. = ki se mu ne moreš rogati, ki ga ne moreš zasmehovati.

Opomba: Impf. pinsibant: Enn. ap. Varr.

Poljska samostalnik
(država) ▸ LengyelországSopomenke: Republika Poljska

poljska bolnišnica stalna zveza
(zasilna bolnišnica) ▸ tábori kórház, mozgó katonai kórház, mobilkórház
Vojska je postavila poljsko bolnišnico, v kateri bo ljudem pomoč nudilo več deset zdravnikov. ▸ A hadsereg tábori kórházat állított fel, amelyben több tucat orvos nyújt segítséget az embereknek.
Komična serija govori o življenju v poljski bolnišnici med korejsko vojno. ▸ A vígjátéksorozat egy mozgó katonai kórház életéről szól a koreai háború alatt.
Na kraju trčenja pa so postavili tudi poljsko bolnišnico, ki ranjenim daje nujno pomoč. ▸ A helyszínen egy mobilkórházat is felállítottak, hogy sürgősségi ellátást nyújtsanak a sérülteknek.

pòljskī -ā -ō poljski: poljski put; poljski miš; -o cvijeće; poljski plodored poljsko kolobarjenje; -a artiljerija; poljski krevet; poljski zahod, nužnik; poljski novčić bot. njivska zlatica; -a metla bot. suhocvet; -o zelje bot. lepa kislica; poljski vrabac zool. poljski vrabec, Passer montanus; -a groznica mea, poljska mrzlica

poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.Povezane iztočnice: poljski zlot

2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik

3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeiV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.Nežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.V poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.

4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ tér

póljski de champ, agricole, agraire; champêtre, de campagne

poljski čuvaj garde moški spol champêtre
poljski delavec ouvrier moški spol (ali travailleur moški spol) agricole
poljsko delo travaux moški spol množine des champs (ali agricoles)
poljska kuhinja (vojaško) cuisine de campagne (ali roulante)
poljska ločika (botanika) blanchet moški spol
poljska miš (zoologija) rat moški spol des champs (ali de campagne), campagnol moški spol
poljska pot chemin moški spol vicinal
poljski pridelki produits moški spol množine agricoles
poljsko topništvo (vojaško) artillerie ženski spol de campagne
poljski zajec lièvre moški spol
poljska zlatica (botanika) petite éclaire
kraja poljskih pridelkov maraude ženski spol, maraudage moški spol

pôljski² field; agrarian

pôljski delavec farmhand, farm worker
pôljsko delo farm labour

satellite [sǽtəlait]

1. samostalnik
astronomija satelit, trabant, spremljevalec, luna
figurativno privrženec, pristaš, vazal
politika država, ki se slepo pokorava vladi druge države

2. pridevnik
satelitski; podrejen, podložen, odvisen

satellite airfield poljsko letališče
satellite state satelitska država

topníštvo (-a) n voj. artiglieria:
poljsko, gorsko topništvo artiglieria da campagna, da montagna
lahko, težko topništvo artiglieria leggera, pesante

trabajo moški spol delo; obdelava, ročno delo; izvedba; tek (stroja); trud, težava, ovira

trabajo agrícola poljsko delo, poljedelstvo
trabajo artístico umetnina
trabajo corporal, espiritual (intelectual) telesno, umsko delo
trabajo (hecho) a mano, manual ročno delo
trabajo pesado težko delo
trabajo profesional, trabajo especial strokovno delo
día de trabajo delavnik
escuela de trabajo obrtna šola
falta de trabajo brezposelnost
paro del trabajo ustavitev dela
los sin trabajo brezposelni(ki)
estar sin trabajo biti brez dela
con sumo trabajo z velikim trudom
suspender (ali abandonar) el trabajo ustaviti delo
trabajos pl sila, potreba, pomanjkanje
trabajos forzados (ali forzosos) prisilno delo

vedova f

1. vdova:
vedova bianca pren. slamnata vdova
fior della vedova bot. (scabiosa) poljsko grabljišče, garjavo zelišče (Knautia arvensis)

2. zool. rajska vdovica (Steganura paradisea)

3. zool.
vedova nera črna vdova (Latrodectus mactans)

4. žarg. giljotina

ἐργασία, ἡ, ion. -ίη (ἐργάζομαι) 1. prizadevanje, trud, delanje, (poljsko) delo, opravilo, posel, obrt; δίδωμι ἐργασίαν trudim se, prizadevam si NT. 2. pridelovanje, napravljanje ἱματίων, κατὰ τὴν τῆς ἡδονῆς ἐργασίαν ker napravlja (prinaša) veselje, gradba τειχῶν, obdelovanje γῆς, σιδήρου, μετάλλων; ukvarjanje (z umetnostjo ali rokodelstvom), izvrševanje. 3. izdelek, delo, τετράγωνος Hermejev kip. 4. zaslužek παρέχομαι NT, dobiček παρέχω NT.