Franja

*assultus (*adsultus) *-ūs (le v abl. sg. in pl.), m (as-, adsilīre) naskok, naskakovanje, naval, lomasten napad: Prud., variis adsultibus inritus urguet V., adsultibus uti T., subito assultu, repentinis assultibus Amm.

atác -uri n napad, naskok

attacco m (pl. -chi)

1. pripenjanje, obešanje, lepljenje

2. vprega, vez:
attacco a quattro četverovprega
attacco dello sci vez na smučki

3. elektr. vtičnica, spoj

4. napad, naskok; ostra kritika:
attacco aereo zračni napad
andare all'attacco iti v napad, napasti
muovere un attacco alla politica governativa napasti vladno politiko
attacco febbrile napad vročice

5. začetek (glasbene kompozicije)

6. šport napad, napadalna vrsta

7. alpin. naskok

Attacke, die, (-, -n) ataka, naskok, napad

attaque [atak] féminin napad, naskok; chimie razjedanje; figuré ostra kritika, obtožba

d'attaque pripravljen, v formi
attaque aérienne, à la bombe, de nuit letalski, bombni, nočni napad
attaque à basse altitude (letalski) napad z nizke višine
attaque d'apoplexie (médecine) kap
attaque d'enveloppement, de front, aux gaz obkoljevalni, frontalni (čelni), plinski napad
attaque d'épilepsie, de nerfs božjastni, živčni napad
attaque imprévue, attaque surprise nenaden, nepričakovan napad
attaque en piqué (letalski) napad s pikiranjem, s strmoglavim letom
fausse attaque fingiran napad
ordre masculin, plan masculin d'attaque ukaz, načrt za napad
être d'attaque biti v polni formi, pripravljen za napore, podvige
être victime d'une attaque à main armée biti žrtev roparskega napada
être en butte aux attaques de l'opposition biti izpostavljen, biti tarča napadov opozicije
déclencher, enrayer, repousser une attaque začeti (sprožiti), zaustaviti, odbiti napad
passer à l'attaque (pre)iti v napad
je ne suis pas d'attaque pour entreprendre cette excursion à pied nisem dovolj pri močeh, da bi napravil peš ta izlet

bully⁴ [búli] samostalnik
(nogomet) nalet, naskok

carga ženski spol breme, tovor; naboj, obremenitev; obdolžitev; dolžnost, obveznost; naskok, napad

carga cerrada strnjen napad s sabljami; ostra graja, ukor
buque de carga tovorna ladja
echar la carga a uno komu najtežje breme naložiti
echar la carga de sí znebiti se bremena
echarse con la carga vreči puško v koruzo
llevar la carga opraviti najtežje delo
ser en carga biti nadležen
soltar la carga samovoljno razveljaviti sprejete obveznosti
volver a la carga znova začeti; znova na koga pritiskati
a carga cerrada počez, poprek; brez premisleka, brezobzirno; obenem, hkrati
de ciento en carga zelo majhne vrednosti
no hay carga más pesada que tener la conciencia cargada čista vest je najboljše zglavje
cargas pl službene dolžnosti, obveznosti
a cargas kupoma, na pretek
echar las cargas a uno po krivem koga obdolžiti

carica f

1. funkcija; dolžnost; naloga:
le alte cariche dello stato visoke državne funkcije
essere in carica opravljati dolžnost

2. naboj:
carica di una mina minski naboj
l'orologio non ha più carica ura ni navita
dar la carica a qcn. pren. koga spodbuditi
carica elettrica fiz. električni naboj

3. voj. naskok, napad:
suonare la carica zatrobiti k naskoku
tornare alla carica pren. ponovno nadlegovati; šport štart (na nasprotnega igralca)

charge¹ [ča:dž] samostalnik
naboj; breme, obremenitev, obtežitev, tovor; naročilo, naloga, ukaz; varovanec, -nka (against)
tožba
množina stroški; taksa (of nad)
nadzorstvo, skrb (of do)
dolžnost (of za)
odgovornost; napad, naskok; znak za naskok; opomin

charge account mesečni kredit
to bear charges nositi stroške
I am at the charge of it to gre na moje stroške
to be in charge of voditi, upravljati, skrbeti za kaj
free of charge, no charge zastonj
to give in charge dati zapreti (koga)
to lay to s.o.'s charge pripisovati komu kaj, obdolžiti koga česa
to make a charge for s.th. zaračunati kaj
petty charges drobni stroški
to prefer a charge vložiti tožbo
to return the charge odgovoriti na napad
to take charge of s.th. zavzeti se za kaj, vzeti v varstvo
to the charge of s.o. v breme koga
heavy charges veliki stroški
charges forward po povzetju
to sound the charge dati znak za napad

charge [šarž] féminin breme, tovor, teža; vozno blago; obremenitev (tudi commerce); militaire, électricité naboj, polnitev; služba, obveznost, naloga, odgovornost; stroški; davek, pristojbine; (juridique) obtožba, točka obtožbe; militaire napad, naskok, juriš; lov, zasledovanje; pretiravanje, satira, karikatura; chimie polnilo; familier batine

charge d'âmes dušebrižništvo
charge à la batonnette naskok z bajonetom
charge de bombes tovor bomb
charge complète poln vagon tovora
charge d'exploitation obratni stroški
charge fiscale davčno breme
charge maxima admissible največja dopustna obremenitev
charge publique javna služba; javna dajatev
charge sociale socialna bremena
à ma charge na moje stroške
à charge de revanche proti revanši, oddolžitvi, vrnitvi usluge, vzajemnosti
il peut utiliser ma voiture à charge pour lui de la maintenir en bon état lahko uporablja moj avto, s pogojem da ga vzdržuje v dobrem stanju
en charge (él) pod obremenitvijo, pod napetostjo
bête féminin de charge tovorna žival
devoirs masculin pluriel d'une charge uradne, službene dolžnosti
essai masculin de charge poskus, poskušnja obremenitve
femme féminin de charge služkinja, postrežnica
perte féminin de charge izguba napetosti
portrait masculin en charge karikaturen portret
prise féminin en charge prevzem
témoin masculin à charge obremenilna priča
s'acquitter d'une charge izpolniti obveznost
aller au delà de sa charge prekoračiti svoja uradna pooblastila
avoir charge de imeti nalog(o) za
avoir ses parents à charge vzdrževati svoje starše
en avoir sa charge (familier) dobiti, imeti svoj del
battre, sonner la charge bobnati, trobiti k napadu
entrer en charge nastopiti službo
être à la charge de quelqu'un biti, iti komu v breme (commerce)
il est à la charge de son frère brat ga vzdržuje
être, se mettre, tomber à la charge de quelqu'un biti, pasti komu v breme
être à charge de quelqu'un biti komu v breme, v nadlego
ce film est une charge de la vie américaine ta film je satira na ameriško življenje
mettre en charge nakopičiti, nabrati, zbrati
occuper une charge opravljati službo
payer la charge (figuré) nositi breme
prendre en charge quelque chose prevzeti odgovornost za kaj, nekaj v svoje roke vzeti; prevzeti; sprejeti
prendre en charge un orphelin vzeti siroto v oskrbo
revenir à la charge obnoviti napad, spet iti v napad, figuré še enkrat (kaj) poskusiti

debouchment [dibáučmənt, dibú:šmənt] samostalnik
izliv, ustje
vojska predor; naskok

escalade [ɛskalad] féminin plezanje, vzpon; vieilli naskok (s pomočjo lestev); eskalacija

escalade américaine au Viet Nam ameriška eskalacija v Vietnamu
vol masculin à l'escalade s pomočjo lestev izvedena tatvina
faire l'escalade d'un piton rocheux plezati, vzpeti se na skalnat vrh, na gorski špik

excursiō -ōnis, f (excurrere) „tek(anje) iz česa“, od tod

1. (hitri) pristop (govornika h govorniškemu odru): Q., excursio moderata Ci.

2. voj. naskok, naval, napad, pogon: una excursio equitatūs Ci., excursio nocturna Catilinae Ci., fines suos ab excursionibus et latrociniis tueri Ci., exercitus nostri crebras ex oppido excursiones faciebant C., propter barbarorum excursiones N., multitudinem crebris excursionibus locupletavit N., tumultuosae hinc atque illinc excursiones L., inde excursiones invicem fieri L. so drug drugega napadali, quod eam oram maris infestam onerariis regiae naves excursionibus crebris … facerent L.; pren.: prima excursio orationis Ci.

3. izlet, npr. na kmete: Icti., an intentione rei familiaris obeundae crebris excursionibus avocaris? Plin. iun.

4. pren.
a) torišče, polje: vacuae tabellae, in quibus libera adiciendi sit excursio Q.
b) zastranitev v govoru: ne qua ex ea (narratione) fiat excursio Q.

excursus -ūs, m (excurrere)

I.

1.
a) izlet: (apes) excursūs brevīs temptant V.
b) iztok: huius fontis Plin. iun.

2.
a) voj. naskok, napad, naval, pogon: ut primus excursus … infringeretur C., rari excursus et fortuita pugna T., ne subitis excursibus hostis popularetur T.
b) navt. odplutje: navigiorum Auct. b. Alx.

3. pren. zastranitev v govoru: per totam causam varios habent excursus Q., non enim excursus hic eius, sed opus ipsum est Plin. iun.

— II. pomol, čelo (gore): Pyrenaei montis Plin., promunturium vasto excursu Plin.

exsultantia (exultantia) -ae, f (ex[s]ultāre) poskakovanje, naskok, napad: hostilis Paul. Nol.; pren.: doloris exsultatio Gell.

ictus -ūs, m (icere)

1. udar(ec), (u)sek, sunek, mah, pah, dregljaj, lučaj, met, strel, vbod; pravzaprav o sečnem orožju in rezilih: ictus gladiatorius ali gladiatoris Ci. udarec, uno ictu securis Ci., neque ictu comminus neque coniectione telorum copias pulsas esse Ci. niti v boju iz bližine niti … , ictibus fenestras quatere H., gladiorum ictūs Auct. b. Hisp., primus ictus Sen. ph. prvi udarec z mečem, contrarius ict. Ci., L. od nasprotnika zadani —, nasprotnikov sunek, ict. cuspidis V., arietis (oblegovalnega ovna) L., virgae Lact., ict. irritas T. zgrešen, prazen sunek, gravior ictus Plin. iun., graviores ictus T., eodem ictu T. z enim rezom; o metanju kopja idr.: ictus pilorum, telorum, lapidum C., scorpionis C. strel metalnice, sagittarum L., Fr., Eutr., ictu levi saucia T., certus ictus T. dobro namerjen met, falsus ict. T. zamerjen = napačno (slabo) namerjen met, — strel, sub ictum dari ali venire T. nastavljen biti sovražnikovim strelom, na streljaj (domet) priti; pren. = v nevarnost priti sub ictu esse Sen. ph. v nevarnosti biti, extra ictum ponere Sen. ph. izven nevarnosti, ictus errat Ambr. met zgreši cilj; o merjascu, oz. njegovih čekanih = usek, ugriz: verres … obliquum meditans ictum H., non letiferos effugit Enaesimus ictus (sc. vulnifici suis) O.; o drugih škodljivih živalih = ugriz, pik: a bestiis ictus, morsus Ci., ict. serpentis Cels., serpentum Plin., aranei, scorpionis Cels., vesparum Plin.; o drugih stvareh: ictus Corn. prsni zbodljaj, ict. arboris H. padec (posekanega drevesa) (prim.: nisi Faunus ictum (trunci) dextrā levasset H.) ict. calcis T. sunek z nogo, udarec s kopitom, ict. remorum Val. Max. vesljaji, alae, pennarum Plin. mahanje s perutmi, frfot, ict. creber aut languidus Plin. bitje srčne žile, srčno utripanje, ict. sanguinis, quem morbum Graeci ἀπόπληξιν vocant Aur. kap; z objektnim gen.: ictus capitis Corn. udarec po glavi, — preko glave, ict. moenium L. sunki v zidovje, sub ictu calvariae Cels. od zunanjega udarca prizadeti lobanji; pren.: ictus fulminis Ci. ali fulmineus H. (gromska) strela, tresk, solis ictus O. = fervidi ictus (sc. solis) H. = Phoebei ictus O. ali Phoebi ictus Lucan. pekoče sonce, pekoči sončni (Fojbovi) žarki, ictibus aëra rumpere O. sunkoma, singulis velut ictibus transacta sunt bella T. vsaka tako rekoč na en mah.

2. occ. (kot glasbeni in metr. t. t.) udarjanje na strune, igranje na kaj, udarjanje takta, takt: mei pollicis ictus H., cum (versus) senos redderet ictus primus (= a primo) ad extremum similis sibi H. šest taktov (o jambskem trimetru), ict. citharae Plin. igranje na kítaro, citranje, ict. modulantium pedum Plin., et pedum et digitorum ictu Q.

3. metaf.
a) udarec, sila, moč, oblast: sublata erat de foro fides non ictu aliquo novae calamitatis, sed … Ci., neque (voluptas) ullum habet ictum, quo pellat animum Ci. nima nobenega mika, stare sub ictu Fortunae Lucan., sub unum fortunae ictum cadere Cu., fortunae ictus excipere Sen. ph., subiti ictus sententiarum Sen. ph. učinki, sub ictu nostro positum Sen. ph. v naši oblasti, ictu simili feriri Q.
b) sovražen napad, naval, naskok: uno ictu contendere Auct. b. Afr., nemo duraret, si rerum adversarum eandem vim assiduitas haberet, quam primus ictus Sen. ph.
c) hip, trenutek, pogled: uno ictu frequenter impellunt sententiae Q., eodem ictu temporis Gell. v istem hipu, hkrati, sub ictu habere Sen. ph., ali ostentat … Romam sub ictu (esse) Sil. pred očmi, navzoči.

4. meton. ictus foederis sklepanje zveze (prim. foedus icere): Val. Max., Lucan.

impeto m

1. sila, silovitost; naskok:
fare impeto contro qcn. silovito koga napasti, naskočiti, zagnati se proti komu
fare impeto contro qcs. pritisniti na kaj

2. pren. zanos, zagon, vnema; naval:
impeto oratorio govorniški zanos
impeto d'ira naval jeze:
agire d'impeto delati nagonsko

impetus -ūs, m (gen., dat. in abl. pl. niso dokazljivi; dat. sing. impetū: Plancius in Ci. ep.; impetere)

1. hitro in silovito prodiranje, drvenje, naval, zalet, zagon, zaletavanje, zaganjanje, lomast, silovitost, pritisk(anje), sila gibanja; o tekanju: ultimas oppidi partes continenti impetu petunt C. v neprestanem tekanju, animalia, quae habent suum impetum Ci. ki se morejo gibati, impetum capere L. zaleteti (zagnati) se; podobno: uno impetu epotare Plin. v enem dušku … ; od tod o vrtenju neba: impetus caeli Ci.; o vodi: impetus maris C., fluminis L., Cu. silni tok; o zraku: impetus ventorum sustinere C. naval viharjev vzdržati; potem sploh o predmetih, ki se premikajo: fert impetus navem V., navis praelata impetu L. ki je mimo šinila (švignila), huc impetus hastam detulerat V.; o ognju: impetus ignis Lucr. sila ognja; tudi o težnosti, ki lahko povzroči gibanje, teža, tlak: magnum impetum habere Vitr. navzdol tiščati (pritiskati), gravescit impetus Lucr.; od tod pren.: totius impetus belli constitit ad Cyzicenorum moenia Ci., i. rerum fortunae Cu.

2. occ. (sovražni) napad, naval, naskok: multitudo eum terrebat clamore, voltu, saepe impetu S., ut eorum … horribiles impetus deprecetur Ci., in Pompeium impetum facere Ci., fit impetus in aliquem Ci. napasti ga; pren.: in bona eius, in fortunas aratorum, in eas tabulas impetum facere Ci. planiti na … , s silo zaseči; poseb. kot voj. t. t.: miles hostium impetum pertimuit Ci., Mithridates in exercitum nostrum impetum fecit Ci., acies uno impetu prosternenda Ci. z enim navalom, hostes primo impetu pulsi C.; prim. zveze: inimicorum impetum propulsare Ci. odbiti, Manlius … Gallorum impetum reppulit, depulit Ci., impetum alicuius retardare, reprimere, comprimere Ci., supprimere L., frangere Ci., impetum dare in hostem, in agrum Romanum L. napasti —, prijeti —, navaliti na koga ali kaj, impetum moenibus excipere Ci. prestreči, impetum ferre C. ali sustinere C., Fl. vzdržati, ubi in omnes partes nequiquam impetūs capti L. ko je bil vsak napad spodletel; od tod pren. kot medic. t. t.: impetus febris Cels. napad (nastop) mrzlice, paroksizem, podagrae Plin., sanguinis Aur. krvotok (krvni udor), i. pituitae in facie Plin. mokri izpuščaj, i. oculorum Plin. vnetje.

3. metaf.
a) zanos, vzlet, polet (duha): ea mihi ad omnem impetum dicendi leviora sunt Ci., in ea oratione nullus impetus esse potest Ci., divino impetu Ci. po božjem navdihu.
b) vzkip(enje), izbruh (čustva, srca), ihta: te ipsum nunc animi quodam impetu concitatum usus flectet Ci., primo gaudentium impetu T., impetus offensionis T. zaradi žalitve razvneta jeza.
c) silno hrepenenje, (na)gon, nagnjenje, vnetost, vnema, gorečnost: de impetu animi loquor Ci., impetu animorum uti Cu., est mihi per saevas impetus ire feras O. žene me; meton. α) zalet = nagel sklep: impetum capere occidendi regis Cu., Neronem adgrediendi T. β) lomast, silovitost, vihravost, strast(nost): non dilectu aut sapientia ducitur ad iudicandum, sed impetu et temeritate Ci., ad omnes affectus impetu rapimur Cu., i. Gracchi T., tribunus plebis omni impetu furoris in eum inruit Ci.

Opomba: Ker je gen. impĕtūs in abl. impĕtū v heksametru nemogoča oblika, uporabljajo pesniki oblike po soglasniški sklanjatvi: impĕtĕ nunc vastó... fertur O., non potuit nubes capere impetis auctum Lucr. Več gl. impes.

impūgnātiō -ōnis, f (impugnāre) napad(anje), naskakovanje, naskok: Hier., domum … pro castris sibi ad eam impugnationem sumpserat Ci. ep.

incursiō -ōnis, f (incurrere)

1. naval, pritisk, pritok: i. atomorum Ci.

2. (sovražni) naval, napad, naskok: Sen. ph., Lact., quem nunquam incursiones hostium loco movere potuerunt Ci.; occ. (kot voj. t. t.) naval, vdor, vpad (v tujo deželo): Cheruscos ab Suebis iniuriis incursionibusque prohibere Char. osvoboditi svebskih … navalov, subitas hostium incursiones sustinere Hirt., incursiones facere in fines Romanorum L. vdirati v … ; pren.: ut incursionem potius seditionis, quam iudicium adpellandum putem Ci.