Franja

ter-geminus 3 (pesn. za trigeminus 3) troličen, tritelesen, triglàv (trigláv), trigláven, trojen: vir O. = Geryones, canis O. = Cerberus = cui tres sunt linguae tergeminumque caput Tib., Hecate V. a li hera Val. Fl. (ki jo v nebesih imenujejo Luna, na zemlji Diana, v podzemlju Proserpina), honores H. = ediliteta, pretura, konzulat; acc. sg. n. adv.: tergeminum mugiet ille sophos Mart. večkrat; subst. tergeminī -ōrum, m trojčki: Plin.

tjà adv.

1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio

uter², utra, utrum, gen. utrīus (pesn. útrius), dat. -ī (ali iz *qu̯utro- ali iz *qu̯otero- komp. iz vprašalnega pron. *qu̯o- kdo [prim. quī in quis]; skr. kataráh = gr. πότερος [jon. κότερος] = lit. katràs kateri, kateri od obeh, osk. pútereípíd, sl. kateri) pron.

1. interrogativum kdo, kaj od obeh, kateri, katera, katero od obeh
a) v neodvisnem vprašanju: Pl., Naev. ap. Non. idr., uter nostrum popularis est? tune an ego Ci., uter est insanior horum? H., utrum mavis? Ci.; vprašanje okrepljeno z ne: uterne ad casūs dubios fidet sibi certius? H.; pl. o več osebah na obeh straneh: utriscum rem esse mavis? Pl.
b) v odvisnem vprašanju: Ter., Enn. ap. Ci., Pac. ap. Non., L., O., Q., Vell. idr., videamus, uter plus scribere possit H., eligas utrum velis Ci., ut oculis, in utram partem fluat (sc. flumen), iudicari non possit C., interrogabatur, utrum pluris faceret, patrem matremne N.; pl. o več osebah ali stvareh na obeh straneh: Q. idr., utros eius habueris libros, nescio Ci. ep. katero zbirko knjig od obeh; pron. podvojen: Dig. idr., ut nihil iam aliud quaerere debeatis, nisi uter utri insidias fecerit Ci. kateri od obeh je drugemu postavil zasedo (nastavil past), ut … neque diiudicari posset, uter utri virtute anteferendus videretur C., si scire … possis, uter ab utro petitus fraude et insidiis esset L., ambigitur quotiens, uter utro sit prior H.

2. indefinitum katerikoli (kateri koli) od obeh, eden od obeh: si uter volet Ci.

3. relativum katerikoli, katerakoli, katerokoli (kateri koli, katera koli, katero koli) od obeh: Vitr. idr., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis … esto H., utrum placet, sumite L., horum utro uti nolumus, altero est utendum Ci. — Od tod

1. n. adv. utrum ali, li uvaja prvi člen ločnih vprašanj
a) neodvisnih: utrum ea vestra an nostra culpa est? Ci. ali … ali, utrum enim defenditis an impugnatis plebem? L., utrum … abstulit? an … dedit? an ademit? an … commutavit? Ci. ali … ali … ali … ali; včasih se utrum ne sloveni: utrum quid agatur non vides an apud quos agatur? Ci.; v drugem členu stoji annon (ali ne?) utrum cetera nomina in codicem accepti et expensi digesta habes annon? Ci.; utrum okrepljen z ne: Plin., Q. idr., utrumne iussi persequemur otium … an hunc laborem mente laturi … ?; drugi člen vprašanja je izpuščen kot sam po sebi umeven: utrum maiores vestri exorti ab diis sunt? L. ali morda … ?
b) odvisnih (= gr. πότερον): multum interest, utrum laus imminuatur an salus deseratur Ci., difficile erat intellectu, utrum eum amici magis vererentur an amarent N.; v drugem členu stoji necne (ali ne?): di utrum sint necne sint, quaeritur Ci., matres familias sortibus declarabant, utrum proelium committi ex usu esset necne C.; drugi člen vprašanja se včasih zamolči: utrum regnum repetitum (sup.) in Macedoniam veniret N.; utrum okrepljen z ne: Q., Cu., Col., Suet. idr., agitamus, utrumne divitiis homines an sint virtute beati H., non multum interest, utrumne de furto … dicendum habeas an de ambitu comitiorum T.; utrum okrepljen z nam = ali je mar?, je mar?: Vulg., cum percontatus esset † utrumnam † Pataris universa classis in portu stare posset L. (drugi člen je zamolčan)

2. adv. utrō na katero od obeh strani, na katero stran (od dveh), kam od obeh strani: Plin., nescit, utro potius ruat O.; metaf.: quae (sc. natura) quoniam utro accesit, id fit propensius, si utroque adiuncta est, paria fiant necesse est Ci.

Opomba: Neque uter ali nec uter = neuter: Lucr.; star. gen. in dat. sg. fem. utrae: Char.; n. uterum: Naev. fr. (v nekaterih izdajah).

á ili à
1. interj. a: a, ti si!
2. upitna partikula zar, je li: a si razumel?; si razumel, a?

bacíl bacillus, pl -li

sredstvo proti bacílom bacillicide
vojna z bacíli germ warfare, biological warfare (krajšava: B. W.)

cūius, st.lat. quōius 3 (pridevniško rabljeni gen. relativnega oz. vprašalnega zaimka qui, quis)

1. (kot pron. relat.) čigar, katerega: argentum ego pro istisce ambabus quoiae erant domino dedi Pl., is, cuia res, cuium periculum sit Ci., Apronius certiorem facit istum, cuia res erat Ci., cuium nomen exisset, ut is haberet id sacerdotium Ci., is, cuia ea uxor fuerat Plin. fr., cuium id censebis esse Gell.

2. (kot pron. interrog.) čigav?: Luc. ap. Non., quoiast navis? Pl., quoiam vocem ego audio? Pl., virgo quoiast? Ter., quoium puerum hic adposisti? Ter., dic mihi, Damoeta, cuium pecus? V.; s pritaknjenim nam = čigav li?: quoianam vox prope me sonat? Pl.

čàs časa m
1. vrijeme, vreme: prostor in čas; čas teče, beži; zdaj ni -a za take reči
sad nema vremena za ovakve stvari; za kratek čas je skočil k sosedu
za malo vremena skoknu do susjeda (-sed-); vsake toliko -a
s vremena na vrijeme; en čas bom čakal
do neko doba ja ću čekati; nimam -a za zabavo
nemam kad da se zabavljam; vsak čas bo prišel
tek što nije došao
2. rok: čas za vračilo dolga je potekel
3. doba: v -u glavne sezone; za -a Rimljanov
4. prišel bom, če mi bo čas dopuščal ja ću doći budem li imao kad; že lep čas ni izšlo nobeno pomembno delo več
prilično dugo nije izašlo nijedno značajno djelo, delo; dolg čas
dosada; meni je dolg čas
meni je dosadno, ja se dosađujem; dolg čas prodajati
dosadivati se; kratek čas
razonoda; prosti čas
slobodno vrijeme, vreme; delati komu kratek čas
zabavljati koga; zadnji čas je, da se odločiš
krajnje je vrijeme da se riješiš (reš-); tisti čas
u ono vrijeme, vreme; biti na tesnem s -om
imati malo vremena; za božji čas
pobogu
5. krajevni čas mjesno vrijeme, vreme; sedanji čas
sadašnje vrijeme, vreme; pretekli čas
prošlo vrijeme, vreme; prihodnji čas
buduće vrijeme, vreme; prislovno določilo -a
priloška oznaka vremena; tvorba -ov
tvorba, obrazovanje vremena; delovni čas
radno vrijeme, vreme; poletni čas
ljetnje vrijeme, vreme; povojni čas
poslijeratno doba; predvojni čas
prijeratno (pre-) doba; prehodni čas
prelazno doba; vojni čas
ratno doba; železniški čas
željezničko (-lez-) vrijeme, vreme
6. preživeti hude -e
preturiti teška vremena preko glave

če vezn.
1. u uslovnim rečenicama, ako: nič se ti ne bo zgodilo, če boš pameten
2. u zavisnoupitnim rečenicama, da li: vprašal sem ga, če je res, kar se govori
3. u uzročnim rečenicama, kad: čisto tako je bilo, če že hočete vedeti
4. u vezi s ne: ubogaj, če ne bo šiba pela
slušaj, jer inače će biti batina

fámulus famulus, pl -li

kaj pril.
1. da li (uvodi pitanje): kaj ste že gotovi?
2. da li, zar (izražava prijekor): kaj te ni sram da se potepaš?
3.
(izražava negodovanje): ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pride obisk
upravo sam htio na šetnju, a evo ti posjete (-se-)

káj pril.
1. zašto (uzrok): kaj me tako gledaš
2. što, našto, čemu: kaj ti bo knjiga, če ne znaš brati
3. zašto, što (razlog): kaj da gotov še ni?
4. koliko: kaj stane avto
koliko stoji auto
5. izražava veliku mjeru: kaj skrbi sem imel z njo -o,
koliko sam imao briga s njom
6. je li: nismo dobro uspeli, kaj!

kajnè i kajnèda pril. je li, zar ne: kajne da ni prišel; prišel je, kajneda

ká-li i káli upitni pril. šta li: ali gori, ka-li?

kúmulus (oblak) cumulus, pl -li

méček botanika (gladiola) gladiolus, pl -es ali -li

mečkávost ž
1. preizkusiti mečkavost tkanine probati da li se tkanina gužva
2. neodlučnost, kolebljivost

nekáko adv.

1. in qualche modo, in un certo modo:
nekako smo se vendar rešili iz težav in qualche modo riuscimmo a disintricarci dalle difficoltà

2. pressapoco, all'incirca; su per giù, giù di lì:
tehta nekako sto kilogramov pesa pressapoco un quintale

nekrópola necropolis, pl -lises, -les, -leis, -li

odondód adv. da lì

óni (-a -o) pron.; adj.

1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.