Franja

nūtrīmen -inis, n (nūtrīre) živilo, živež, hrana: Iuvenc., Th. Prisc., naturaeque suum nutrimen deerit edaci O.

nutrimento moški spol hrana, živilo

nūtrīmentum -i, n (nūtrīre) živilo, živež, hrana, hranilo: Cael., pro nutrimento omni est raritas volneris Plin.; metaf. hrana, živež: sollicitudinis n. Sen. ph., iste sermo trunculentiae hominis nutrimento fuit Ap.; pogosteje pl. nūtrīmenta -ōrum, n

1. nutrimenta ignis Val. Max., Iust. gorivo, suscepitque ignem foliis atque arida circum nutrimenta dedit V. suho gorivo.

2. metaf.
a) prva vzreja, vzgoja: nec reddita caro nutrimenta patri Val. Fl. in dragi oče ni prejel (po)vračila za vzgojo, nutrimentorum locus Suet., per hanc nutrimentorum consuetudinem Suet.; konkr. = gojenci, učenci: digna nutrimenta, quae in exitum patriae converterentur Val. Max. (o Hamilkarjevih sinovih).
b) redko klas. in le v pomenu hranjenje in nega, prvi razvoj: educata huius (sc. generis) nutrimentis eloquentia Ci., nutrimenta culpae Val. Max., favoris nutrimentis prosequi Val. Max. z izkazovanjem dobrohotnosti oživljati in krepiti, per arcanos susurros nutrimenta fictis criminibus subserentes Amm. (o lakomnikih) nov živež dajajoč.

pāstus -ūs, m (pāscere)

I.

1. krmljenje, hranjenje: ad pastum accedere Ci.

2. meton. krma, hrana: pastum capessere Ci. žreti; tudi človeški živež, živilo, hrana: hominum pastus pecudumque cibatus Lucr.; metaf.: p. animorum Ci. dušna paša. —

II.

1. (po)pasenje, žr(e)tje: eius herbae Plin.

2. meton. paša, pašnik: Lucan., Gell. idr., equus in pastum equarum tendit V.

penus² -oris, n ali penus -ūs in -ī, m, f ali penum -ī, n (indoev. kor. *pen- krmiti, pitati, sor. s kor. *pā(i)- v pāsco; prim. lit. penù krmiti, pitati) zaloga živeža, živež, živilo, hrana, jestvina: est omne, quo vescuntur homines, penus Ci., sibi penum alium adornet Pl., penum aliud Pl., penī (gen. sg.) Pl., penūs (gen.) Lucr., Vitr., omnem penum congerebat Ter., magna penus consumpta peribit Luc. ap. Non., in penum herile Afr. ap. Prisc., portet frumenta penusque (acc. sg.) H., in locuplete penu Pers., avium … multiplex penus Suet., penus ponderibus onerata Vitr., penori in penui, penu certā, traditā peno, penoris aliquid, penum meam Icti., penus anuos Pl., priusquam penora contingat Col.

substancia ženski spol snov, substanca; živilo; bistvo; moč

dicho sin substancia prazna beseda
hombre sin substancia plitev človek
de substancia bistven, važen, temeljni
en substancia bistveno; pravzaprav
substancias alimenticias živila, živež, hrana

sustentāculum -ī, n (sustentāre)

1. opora, podpora, podstava, podlaga; pren.: victoriae sustentaculum T., sustentacula alimentorum Aug. vzdržujoče (redilne) moči živil.

2. metaf. živež, živilo, živila, hrana, prehrana, prežitek: corporis Aug.

vīctus -ūs, m (vīvere)

1. vzdrževanje, hrana, prehrana, živež, živilo, jed: Auct. b. Afr., Ph., Cels., Col., Plin., Macr. idr., cotidianus Pl., Ci., diurnus T., liberalis L., luxuriosus (naspr. frugi) Q., inops O., tenuis, tenuissimus Ci., victum quaerere Ter., Ph., Gell., Hier., Lact., victum dare H., maior pars eorum victūs in lacte, caseo, carne consistit T.; v pl.: faceti, lepidi victus Pl. jedi, persequi animantium ortus, victus, figuras Ci., auctor victibus invidit … priorum O. je zavrnil prejšnjo (preprosto) hrano, victus feri Tib.

2. (v širšem, jur. pomenu) sredstvo za preživljanje, življenjska potrebščina, vključno z obleko: Icti.

3. meton. način življenja, življenje: Persarum Ci., in omni vita victuque excultus Ci., neque hanc consuetudinem victus cum illa comparandam (sc. esse) C., custodes, qui eum a pristino victu deducerent N., quali igitur victu sapiens utetur … ? H.; poseb. glede na hrano: nihil de victu, nihil de vestitu Laconum mutare N.

Opomba: Star. gen. sg. vīctuis: Varr. ap. Non.; vīctī: Pl.

харч -у, -і ч., ж., hrána -e ž., živílo -a s.

Grundnahrungsmittel, das, osnovno živilo

surgelato

A) agg. globoko zamrznjen (živilo)

B) m globoko zamrznjeno živilo

тухлятина f (vulg.) gniloba; pokvarjeno živilo

arašidovo maslo stalna zveza
(živilo) ▸ földimogyoróvaj
Sopomenke: kikirikijevo maslo

bazičen pridevnik
1. kemija (o kemijski sestavi) ▸ lúgos, bázikusObmočje pH za bazične raztopine je od 7 do 14. ▸ A lúgos oldatok pH-tartománya 7 és 14 között van.
Preveč kisla ali preveč bazična tla rastlinam otežujejo ali preprečujejo sprejemanje hranil. ▸ kontrastivno zanimivo A túl savas vagy túl lúgos talaj nehezíti vagy gátolja a növények tápanyagfelvételét.
Čeprav vino vsebuje le neznatne količine natrija, ta uravnava osmotski pritisk, skrbi za gospodarjenje z vodo v organizmu in vzdrževanje kislo-bazičnega ravnovesja. ▸ kontrastivno zanimivo Bár a bor csak elhanyagolható mennyiségű nátriumot tartalmaz, az szabályozza az ozmotikus nyomást, gondoskodik a test megfelelő vízgazdálkodásáról és a sav-bázis egyensúly fenntartásáról.
Povezane iztočnice: bazična hidroliza

2. (o učinku živil na telo) ▸ lúgosító, lúgos
3. (osnoven; temeljni) ▸ alapvető Bazično znanje, ki bo po internetu dostopno vsakomur, lahko revolucionira medicino. ▸ Az interneten mindenki számára elérhető, alapvető tudás forradalmasíthatja az orvostudományt.
Želel sem ohraniti pristen bazični zvok simfoničnega orkestra. ▸ Szerettem volna megőrizni a szimfonikus zenekari alaphangzást.
Povezane iztočnice: bazična industrija, bazična raziskava, bazična znanost, bazični šport

4. (o športni pripravljenosti) ▸ alapozó, alapvetőVsi igralci so kondicijsko dobro pripravljeni, zato jim naporne bazične priprave ne bodo povzročale težav. ▸ Az összes játékosnak jó az erőnléte, ezért a kemény alapozó felkészülés nem okoz gondot számukra .
Tehnika in bazična pripravljenost sta glavna cilja vadbe. ▸ A technika finomítása és az alapvető felkészültség a gyakorlatok fő célja.

contraire [kɔ̃trɛr] adjectif nasproten (à quelque chose čemu); protiven; škodljiv; masculin nasprotje

au contraire nasprotno, v nasprotju (de z)
dans, en cas contraire v nasprotnem primeru
en sens contraire v nasprotnem smislu, v nasprotni smeri
sauf avis contraire (commerce) s pridržkom nasprotnega sporočila
destin masculin contraire nenaklonjena, sovražna usoda
contraire au but nesmotrn
contraire au droit, aux lois protipraven, protizakonit
contraire aux (bonnes) mœurs protinraven
contraire à la raison nespameten
aliment masculin contraire à la santé zdravju škodljivo živilo
preuve féminin contraire protidokaz
vent masculin contraire nasproten veter
aller au contraire de quelque chose protiviti, zoperstaviti se čemu, biti proti čemu
faire tout le contraire (ravno) nasprotno napraviti
je ne dis pas le contraire ne spodbijam, ne zanikam tega, ne trdim nasprotno
prouver le contraire dokazati nasprotno

cōsa f

1. stvar, reč:
cosa da mangiare jestvina, živilo
per nessuna cosa al mondo za nič na svetu
per prima cosa najprej; kot prvo
sopra ogni cosa nadvse
credersi chissà che cosa domišljati si; imeti se za imenitnega
una cosa di tre ore približno tri ure
avere qualche cosa contro qcn. imeti kaj proti komu
essere tutt'altra cosa biti nekaj povsem drugega
fra le altre cose med drugim
le cose menstruacija
la cosa pubblica država

2. stvar; predmet:
cose di grande valore dragocenosti
le buone cose di pessimo gusto dobre neokusne stvari
le proprie cose oprava, imetje

3. pog. onè (ženska oseba)

4. stvar; zadeva; dogodek:
le cose si complicano stvari se zapletajo; zapleta se
è cosa fatta zadeva je rešena
cose da matti, cose dell'altro mondo saj to je noro!
cose, non parole! več dejanj, pa manj besed!
sono cose che capitano tudi to se dogaja

5. beseda; izjava:
dire cose di fuoco izreči hude besede
tante cose! vse najboljše! čestitamo!

6. problem; posel; zadeva:
interessarsi alle cose della politica zanimati se za politiko

7. (v funkciji raznih zaimkov)
una cosa nuova nekaj novega
questa cosa to
nessuna cosa nič
qualunque cosa karkoli
facciamo una cosa, andiamo al cinema! veste kaj, gremo v kino
che cosa fai? kaj delaš?
cosa dici! česa mi ne poveš!
cosa diavolo hai combinato? kaj hudirja si skuhal?
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je; kar je storjeno, je storjeno

denrée [dɑ̃re] féminin živež, pluriel živila; figuré blago

une denrée rare nekaj redkega
denrées alimentaires jestvine, hrana, živež
denrées coloniales kolonialno blago
denrée périssable pokvarljivo živilo

dietetičen pridevnik
(o posebni prehrani) ▸ dietetikus, dietetikaiTopinambur je za diabetike pomembno dietetično živilo, ker vsebuje inulin, ki znižuje količino sladkorja v krvi. ▸ A csicsóka fontos dietetikus élelmiszer a cukorbetegek számára, mivel inulint tartalmaz, amely csökkenti a vércukorszintet.Ribje meso je lahko prebavljivo in zato zelo primerno za dietetično prehrano. ▸ A halhús könnyen emészthető, ezért jól illeszkedik a dietetikus étrendekbe.

globôko adv. profondamente:
šalj. globoko pogledati v kozarec prendersi una sbornia, una ciucca
globoko poseči v žep pagare caro, salato
gosp. globoko zamrzniti surgelare
globoko zamrznjeno živilo surgelato
PREGOVORI:
tiha voda globoko dere acqua cheta rovina i ponti

hranil|o srednji spol (-a …) der Nährstoff; (živilo) das Nahrungsmittel
vsebnost hranil der Nährstoffgehalt
potreba po hranilih der Nährstoffbedarf