Franja

guy¹ [gai]

1. samostalnik
jamborska vrv; povodec; žica, veriga

2. prehodni glagol
dvigati, usmerjati; pritrditi z vrvjo

line¹ [lain] samostalnik
črta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki)
matematika črta (zlasti premica)
geografija ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir
množina obris, kontura, oblika
množina načrt (ladje), osnutek, plan
množina načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figurativno)
vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje
tisk vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.)
množina, britanska angleščina latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga
množina, gledališče tekst vloge, vloga
množina, pogovorno poročni list
pogovorno poročilo, pojasnilo
množina usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija
tehnično vod
ekonomija sortiment, blago, predmet
množina serijsko blago
vojska (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabel

the Line ekvator
line of sight kamor seže pogled
line of vision horizont, obzorje; vojska vizirna črta
hung on the line (slika) obešena v višini oči
figurativno all along the line; ali down the line na celi črti
the line of least resistance linija najmanjšega odpora
on the dotted line v vrsti, ki je namenjena za podpis
on the line na meji, politika na liniji
line of fate (fortune, heart, life) črta usode (sreče, srca, življenja) na roki
to stand in line stati v repu (vrsti)
britanska angleščina up (down) line (vlak) v (iz) London(a)
the Southern line južna železnica
bus line avtobusna proga
double line dvotirna proga
single line enotirna proga
main (ali trunk) glavna proga
branch line stranska proga
on the lines laid down by the chairman po smernicah, ki jih je postavil predsedujoči
along these lines po teh navodilih, smernicah
along general lines po splošnih smernicah
line of argument dokazni postopek
to take (ali keep to) one's own line ukrepati po svoje, držati se svoje poti
to take a strong line (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajati
to take the line that zavzeti stališče, da; biti mišljenja, da
dont' take that line with me z menoj ne ravnaj tako
lines of responsibility pristojnosti
to take the line postaviti se na stališče
in line of duty pri opravljanju dolžnosti
out of line iz črte, ne na črti; figurativno nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežja
that's s.th. out of (ali not in) my line to mi ne leži, ne spada v mojo stroko
to come (ali get, fall) into line (with) prilagoditi se (komu, čemu), ravnati se po
to overstep the line of good taste prekoračiti mejo dobrega okusa
to draw the line (at) povleči mejo (pri)
I draw the line at that to se pri meni neha
to toe the line spoštovati predpise; politika biti na liniji
to give s.o. line enough popustiti uzde, pustiti komu proste roke
to go over the line prekoračiti mejo, mero
in line with skladno z
ameriško, figurativno to be in line for pričakovati (službo), upati na
to be in line with soglašati s, z
to bring s.o. into line (with) spraviti v sklad s, z; politika pridobiti koga k sodelovanju
ameriško, pogovorno to go down the line for zavezati se za kaj (na celi črti)
the male line moški potomci
in the direct line neposredni potomci
to read between the lines brati med vrsticami
to drop s.o. a line napisati komu par vrstic
to get a line on dobiti poročilo o čem
gledališče to study one's lines učiti se vloge
marriage lines poročni list
pogovorno hard lines težka usoda, "smola", nesreča
the line is engaged (ali busy) telefonska linija je zasedena
to hold the line ostati pri telefonu
ameriško party line dvojček (telefon)
on strictly commercial lines na čisto komercialni bazi
ekonomija line of goods vrsta blaga, naročilo zanj
vojska line of fire strelska bojna vrsta
vojska behind the enemy's lines za sovražnikovimi vrstami
vojska line of battle frontna linija
vojska line of defence obrambna linija
vojska to go up the line iti v frontno linijo
vojska to draw up in line; ali to form (wheel into) line stopiti v vrsto
vojska the line regularne čete
navtika line abreast bojna linija vzporedno postavljenih ladij
navtika ship of the line linijska ladja
fizika line of force magnetna silnica
in the line of glede na
somewhere along the line ob neki priliki, v gotovem trenutku
figurativno to keep to one's line iti premočrtno
figurativno by (rule and) line natančno, precizno
to get off the line iztiriti
hook, line, and sinker popoln(oma)
to have s.o. on a line pustiti koga v negotovosti

ramal moški spol žica; vrv; rastlinstvo vitica; stranska pot; dovod vode; žila (rude); stranska železnica

ramina f

1. bakrena iver

2. bakrena, kovinska mreža

3. severnoital. bakren lonček

4. gosp. žica (za drgnjenje posode)

sârmă -e f žica
□ sârmă ghimpată bodeča žica

Seil, das, (-s, -e) vrv (tudi Baukunst, Architektur, Technik); (Draht) žica; Elektrizität vodnik; Tanz auf dem Seil figurativ vratolomna akcija; am gleichen Seil ziehen figurativ truditi se za isto stvar; in den Seilen hängen figurativ biti omagan

spranga f

1. prečni drog, prečka:
spranga della bilancia ekst. gredeljnica (pri tehtnici)
mettere una spranga alla bocca pren. pog. zamašiti usta

2. toskansko žica (za vezanje piskrov)

string¹ [striŋ]

1. samostalnik
vrvica, vezalka, trak, nit, žica
glasba struna, žica; tetiva (pri loku)
botanika vlakno, nit (stroka); niz (biserov itd.) (tudi figurativno)
garnitura; serija; dolga vrsta; truma (živali)
(večinoma množina), ameriško, pogovorno pogoj, težava, tajna klavzula
ameriško, sleng bahanje, (pretirana) lažna zgodba

in a long string v dolgi vrsti
with a string tied to it s pogojem
no strings attached brez klavzul ali pogojev
the strings množina, glasba godala
a string of beads (pearls) niz biserov
a string of lies vrsta, niz laži
a string of onions venec čebule
a string of carriages povorka kočij
heart-strings množina, figurativno najgloblja, najnežnejša čustva, srcé
third-string tretjevrsten
to be a second string spadati k drugi garnituri, biti drugovrsten, figurativno igrati drugo violino
to harp on one (on the same) string figurativno neprestano govoriti o isti stvari, vedno isto gósti
to have s.o. on a string imeti koga na vrvici
he has all the world in a string figurativno vse mu gre po želji
to have s.o. on the string figurativno pustiti koga v negotovosti
to have (to lead) s.th. in (by) a string brzdati, obvladati, biti gospodar (česa)
to have two strings to one's bow imeti dvoje železij v ognju
to keep s.o. on a string figurativno držati koga dolgo časa v negotovosti
to hold all the strings držati vse niti v rokah, upravljati, voditi (kaj)
to have a string (attached) to it biti oviran, ne iti gladko
to pull (the) strings premikati lutke (v lutkovnem gledališču); figurativno biti neviden, a glavni vodja
to touch a string udariti na struno, figurativno zadeti v živec, na občutljivo mesto (čustva itd.)
to touch the strings gosti (na godalo)

2. pridevnik
godalen

string playing igranje na godalu
string wire žična struna

strúna ž
1. žica, struna: kovinska struna; struna iz ovčjega črevesa; jeklena struna
čelična žica; srebrna struna; zadeti na pravo -o
udariti na pravu žicu, pogoditi pravu žicu; prebirati -e
udarati u žice; ubrati -e na klavirju
uskladiti, uštimovati žice klavira; igrati na socialno -o
udarati na socijalnu žicu; priviti -o
zategnuti žicu
2. struna: konjska struna ali žima

wire¹ [wáiə]

1. samostalnik
žica; brzojavna žica
pogovorno brzojavka; žična mreža, predmet iz žice; kabel; brzojavno omrežje
glasba struna
poetično godalo
množina žice pri lutkovnem gledališču
figurativno skrivne niti (zveze, vpliv)
sleng žepar, dolgoprstnež

by wire brzojavno, telegrafsko
barbed wire bodeča žica
gold wire zlata žica
live wire z električnim tokom nabita žica, figurativno močan značaj (duh)
to be a live wire figurativno biti zelo dinamičen
to get (to send) a wire dobiti (poslati) brzojavko
to pull the wires ravnati z lutkami na žici, figurativno imeti vse niti v svojih rokah, biti nevidni pobudnik
to pull (the) wires for office z zvezami si priskrbeti službo

2. pridevnik
žičen; narejen iz žice

wire potentiometer elektrika žični potenciometer
wire fence žična ograja
wire road žičnica

žíla ž
1. žila, krvni sud: krvna žila; krčna žila
gu̯kava, proširena žila; mezgovna žila
mezgovna žila, mezgovna žlijezda; mlečna žila
mliječna žila; zlata žila
hemoroidi, šuljevi; žila odvodnica
arterija, ku̯cavica, bilo; žila dovodnica
vena
2. bilo, puls: potipati -o
opipati bilo; pustiti -o
puštati, pustiti krv; žila utripa
žila, bilo ku̯ca
3. žica: pesniška žila; potepuška žila
skitačka žica
4. tetiva: suha, bela žila; delati na vse -e
raditi iz petnih žila
5. žila: kabel ima več žil
6. sloj: žila v lesu, v kamnu; zadeti na -o rude
7. žila: vodna žila; prometna žila
saobraćajnica
8. žila, bič od životinjskog uda: bikova, volovska, konjska, jelenova žila

žílica ž
1. žilica: žile se cepijo v -e
2. žica: žilica v kamnu, v lesu
3. žica, priroda: potepuška žilica
skitačka žica; žilica mu ne da miru
4. žila, rebro: listna žilica

дріт дро́ту ч., žíca -e ž.

проволока f žica;
колючая проволока bodeča žica

aurum (vulg. ōrum Fest.) -i, n (iz *ausom; prim. sab. ausum = aurum, lat. aurōra)

1. zlato: auri venas penitus abditas invenimus Ci., candelabrum e gemmis auroque perfectum Ci., aurum infectum L., V., Dig., fert Britannia aurum et argentum et alia metalla T., indicium auri Plin. zlatosledna napoved; preg.: montes auri polliceri Ter. zlate gore obljubljati.

2. met. iz zlata izdelane stvari, zlatnina, zlato (namizno) posodje: Sen. ph., Q., auro et argento abundare Ci., caelatum aurum et argentum Ci. gravirano zlato in srebrno posodje, omne argentum, ebur, aurum, gemmas coëmere Ci. vse umetnine iz..., nec domus argento fulget nec auro renidet Lucr., auro cenare L. ob zlatem namizju; zlata čaša, zlato torilo: aurum plenum V., caelata in auro facta patrum V., bibere venenum in auro Sen. tr.; ἕν διὰ δυοῖν: pateris libamus et auro V. iz zlatih čaš; zlata posteljna (nočna) posoda: onus ventris auro excepit Lamp.; zlata žvala: (equi) fulvum mandunt sub dentibus aurum V.; zlat jarem: iungit equos auro genitor V.; zlata veriga, zlata zapona, zlato naglavje, zlatinje: Pl., oneratae veste atque auro Ter., aurum fulvum V., fatale O., dives pictāī (= pictae) vestis et auri V.; opletek, zlata mreža za lase: crines nodantur in aurum V.; zlate niti: fert picturatas auri subtemine vestes V.; zlata žica: stipat... argentum,... lebetas, loricam consertam hamis auroque trilicem V.; zlata pločevina: velatus auro vittisque iuvencus V. s pozlačenima rogovoma in okrašen z naglavnimi trakovi; zlat prstan: aestivum ali semenstre aurum Iuv. (prvega so nosili gizdalini le poleti na prstu, drugega pa vojaški tribuni, ki so pogosto služili le pol leta); zlato runo: auro heros Aesonius potitur O.; occ. kovano zlato, zlat denar, denar nasploh: aula onusta auri Pl., aurum Philippeum Pl., spondeo et mille auri Philippûm dotis Pl. 1000 Filipovih zlatov (gl. Philippus), vide, quaeso, ne qua lacuna sit in auro Ci., auri acervus H., auri sacra fames V., Polydorum obtruncat et auro vi potitur V., aurum signatum L., aurum et opes, praecipuae bellorum causae T.

3. pesn. pren.
a) zlata barva, zlati lesk: nubes radiis ardens lucis et auro V., anguis cristis praesignis et auro O., spicis nitido flaventibus auro Val. Fl.
b) zlati vek, zlata doba: subiit argentea proles, auro deterior O., quamvis redeant in aurum tempora priscum H.

Ausgangsdraht, der, začetna žica

barbelé, e [barbəle] adjectif bodičast; masculin bodeča žica

fil masculin de fer barbelé bodeča žica
camp masculin de prisonniers entouré de barbelés z bodečo žico obdano taborišče ujetnikov

Blumendraht, der, cvetličarska žica

cannetille [kantij] féminin zlata ali srebrna nit; žica iz medí

cat-whisker [kǽtwiskə] samostalnik
elektrika tanka spiralna žica na detektorju