Franja

ferrada ženski spol železen kij

ferrārius 3 (ferrum) k železu spadajoč, železen: faber Pl. železar, kovač, officina f. Auct. b. Afr., Plin. = fabrica f. Plin. železarna, pa tudi kovačnica, aqua ex officinis ferrariis Plin. voda za hlajenje iz … , metalla f. Plin. rudniki železa, ars f. Amm. kovaštvo. — Od tod subst.

1. ferrāria -ae, f.
a) (sc. fodīna rudnik) rudnik železa, železna jama: Ca. ap. Gell. (pisano ferrarea), apud eos (sc. Aquitanos) magnae sunt ferrariae C., vectigalia magna instituit ex ferrariis argentariisque L.
b) (sc. herba) bot. rastlina sporiš: Ap. h.

2. ferrārius -iī, m. železar, kovač: Sen. ph., Pall.

ferrātus 3 (ferrum)

1. z železom opravljen, — opremljen, okovan, železen: belli ferrati postes Enn. ap. H., ferrati rotarum orbes Lucr. ali samo ferrati orbes (kolesa) V., capistri, trudes V., ferratā calce V. s peto, oboroženo z ostrogo, f. hasta L. = f. fraxinus O., forma suum Val. Fl., area Iuv., obices portarum T., turris Eutr., Vop.; metaf.: f. saecula (naspr. aena, argentea, aurea) Cl.

2. occ.
a) v železo oblečen, z oklepom opravljen, oklepljen: barbarorum agmina ferrata H., f. catervae Amm. armi, pectus Cl.; subst. ferrātī -ōrum, m oklepniki: in fronte statuerat ferratos T.
b) v železo vkovan: Pl. (o sužnju).

3. železnat: aquae Sen. ph.

fērreo agg. železen (tudi pren.):
volontà ferrea železna volja

férreo železen; trd

via férrea železnica

ferreus 3 (ferrum)

I.

1. železen, iz železa: aedes, fores, limina Pl., clavi Pl., C., ensis, securis Varr. fr., manus C., L., Cu., Lucan., Fl. kljuka, kavelj, kopika, taleae C. mucro, turris V., trulla L., catenae Val. Max., fibula Q., lorica T., anulus Suet., litterae Suet. vdolbene in z železom izpolnjene črke; pesn. (enalaga): ferreus imber Enn., V. ali f. tempestas Sil. ploha železnih puščic, ferrea telorum seges V., ferreus hastis horret ager V. strči (srši) od železnih sulic.

2. železu podoben, železast: color Plin.

3. k železu spadajoč: fabrica Plin. obdelovanje železa.

4. v železo oblečen, oklepljen: equitatus Amm. oklepniki. —

II. metaf.

1. trden kot železo, trden, močan, trajen, nespremenljiv: Cat., in patientia laboris … ferrei prope corporis animique L., quo ferrea resto? O., patiens et ferreus Iuv. somnus V. trdno spanje = smrt (prim. gr. χάλκεος ὕπνος Hom.), vox, iura V., decreta veterum sororum O., sors vitae O.

2. železen, jeklen = trdosrčen, brezčuten, brezsrčen, neobčutljiv, krut: virtus dura et quasi ferrea Ci., ferreus essem Ci. quis tam, fuit ferreus? Ci. ferrei sunt isti patres Ci., os tuum ferreum Ci., nesramna, frons Plin. iun., gens V., age, ferrea, gaude! O., bellum O., ferreus iste fuit, qui … Tib.; tako tudi: ferrea proles Ci. ali progenies V. ali saeculum (naspr. aureum) Lamp. ali saccula Suet. ali anni Fl. železni, železna; kot ret. t. t. = okoren, nespreten: Atilius f. scriptor Ci.

ferrizo železen

fērro m

1. kem. železo (Fe):
ferro dolce mehko železo
ferro battuto kovano železo
ferro crudo grodelj
digerire il ferro pren. imeti dober želodec
sentirsi in una botte di ferro pren. čutiti se varnega, mirnega
toccare ferro pren. potrkati na les (proti zlim silam)
di ferro pren. železen, močen, trden, trd
testa di ferro pren. trmoglavec, trma
cuore di ferro pren. trdo, neusmiljeno srce; trdosrčnež, krutež
alibi di ferro pren. trden, neizpodbiten alibi
raccomandato di ferro človek z zelo močnimi priporočili

2. železen ali kovinski predmet:
accomodare qcs. con un ferro popraviti kaj z železnim predmetom
i ferri del mestiere (delovno) orodje
essere sotto i ferri del chirurgo pren. biti pod nožem, imeti operacijo
battere due ferri a un caldo pren. imeti dve železi v ognju
ferro da stiro, da stirare likalnik
ferro di cavallo podkev
a ferro di cavallo v polkrogu
tavola a ferro di cavallo polkrožna miza
ferro da calza pletilka

3. knjižno meč:
incrociare i ferri prekrižati meče
essere ai ferri corti pren. biti hudo sprt
mettere a ferro e fuoco pren. uničiti z ognjem in mečem

4. (zlasti v pl.) okovi:
condannare ai ferri obsoditi na prisilno delo

5. (zlasti v pl.) gradela, žar:
bistecca ai ferri zrezek na žaru
PREGOVORI: battere il ferro finché è caldo preg. kuj železo, dokler je vroče

ferroso agg. železen, železnat

feuillard [-jar] masculin les za obroče (pri sodu); (= de fer) železen obroč

frette [frɛt] féminin železen obroč; pluriel okovi, okovje

gvȍzden -a -o železen: -a ruda, volja; -o doba; -i čovjek mitol. bajesl. bitje železni mož: Gvozdena vrata Đerdap

hank [hæŋk] samostalnik
klobčič, povesmo
ekonomija določena dolžinska mera za predivo (bombaž 768 m, volna 512 m)
navtika železen prstan

to catch a hank on s.o. maščevati se nad kom
to have s.o. upon the hank priviti koga

*harpon [arpɔ̃] masculin harpuna; železen kavelj

herrado železen

bolsa bien herrada polna mošnja

holosidērus 3 (gr. ὁλοσίδηρος) čisto železen: Th. Prisc.

iron¹ [áiən] pridevnik
železen, železov, barve železa
figurativno krepak, trden
figurativno trd, krut, okruten
figurativno nezlomljiv, neupogljiv

an iron constitution trdno zdravje
the Iron Chancellor Bismarck, železni kancler
the Iron Duke Wellington, železni vojvoda
iron discipline železna disciplina
iron rations železna rezerva hrane
an iron will železna volja

iron² [áiən] samostalnik
železo; železen predmet (npr. vžigalo znamenja v kožo), likalnik, rezilo orodja, harpuna
množina okovi
poetično meč, orožje
množina, medicina železna opora za nogo

cast iron lito železo
pig iron surovo železo
sheet iron pločevina
scrap iron staro železo
wrought iron kovno železo
sleng shooting iron revolver
navtika in(to) irons v vetru, ki se ne da obrniti
a will of iron železna volja
a man of iron človek železne volje; trd, nepopustljiv človek
a heart of iron trdo srce
the iron entered into his soul strlo ga je (bolečina)
to put in irons vkovati v železje
to have too many irons in the fire imeti preveč železa v ognju, delati preveč stvari hkrati
he is made of iron je trdnega zdravja
to rule with a rod of iron (ali with an iron hand) vladati z železno roko
to strike while the iron is hot kovati železo dokler je vroče

irony¹ [áiəni] pridevnik
železov, železen, kot železo

knee¹ [ni:] samostalnik
koleno
botanika kolence, grča
tehnično lesen ali železen del kolenaste oblike, kolenast okov

on one's (bended) knees kleče
on the knees of the gods negotovo, v božjih rokah
to bend (ali bow) the knees to poklekniti pred kom
to bring s.o. to his knees spraviti koga na kolena
to give a knee to s.o. podpreti koga
to go on one's knees to na kolena pasti pred kom, na kolenih koga prositi