Franja

Zadetki iskanja

  • vihár (-ja) m

    1. bufera, burrasca, tempesta, temporale:
    vihar besni, buči, tuli la tempesta infuria, ruggisce
    vihar lomi, ruva drevje la tempesta spezza, sradica gli alberi
    vihar nastane, se poleže, umiri la tempesta scoppia, si calma
    kljubovati viharju affrontare, tener testa alla tempesta
    orkanski vihar uragano
    snežni vihar bufera di neve
    tropski vihar ciclone tropicale, tifone
    fiz. magnetni vihar tempesta magnetica

    2. pren. (hrup, nemir; prepir) putiferio; lite

    3. pren. bufera, tempesta, turbine:
    vihar vojne la bufera, il turbine della guerra

    4. pren. (velika mera, velika množina) subisso; pog. fracco:
    vihar ploskanja un subisso di applausi
    pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vsejáti to sow

    kakor si vsejal, tako boš žel as you sow, so you shall reap
  • želatinírati to gelatinize

    želatinírati (se) to gel, ZDA to jell; to jellify, to jelly
    žel(atin)iran jellied
  • žéti récolter, moissoner, couper à la faucile, fauciler, faucher ; figurativno recueillir

    ker seješ, boš žel on récolte ce qu'on a semé
    kdor veter seje, bo vihar žel qui sème le vent, récolte la tempête
  • žéti1 (žánjem) imperf.

    1. agr. mietere, falciare; nareč. segare, tagliare:
    žeti ječmen, rž, žito mietere l'orzo, la segale, il grano
    žeti travo falciare, segare, tagliare l'erba
    žeti na roke, s kombajnom mietere a mano, con la miettitrebbia

    2. pren. mietere:
    žeti aplavz, grajo mietere riconoscimenti, critiche
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento, raccoglie tempesta
    kar kdo seje, to bo tudi žel si raccoglie quel che si semina
  • βάλανος, ἡ [Et. pod. gwelē, slov. žel-od, lat. glans, ndis] 1. želod, žir, datelj, (ἀπὸ τοῦ φοίνικος), oreh. 2. železen klin, s katerim se je pritrdil zapah pri vratih, da se ni mogel odpehniti.
  • ἐθέλω, θέλω [Et. kor. gwhel, slov. žel-eti. – Obl. impf. ἤθελον in ἔθελον, fut. ἐθελήσω, θελήσω, aor. ἠθέλησα, (ἐθ.), pf. ἠθέληκα; ep. praes. cj. ἐθέλωμι, -ῃσθα, -ῃσι; impf. iter. ἐθέλεσκον]. 1. o osebah: sem voljen, pripravljen, odločen; hočem, τί σοι θέλεις εἰκάθω v čem hočeš, da ti odjenjam, v čem naj ti odjenjam; želim, hrepenim, nameravam; οὐκ ἐθέλω ni me volja, ne maram, branim se, upiram se; ne upam si, μὴ ἔθελε ne drzni se; ἐθέλων sam od sebe, voljen, rad; οὐκ ἐθέλων nerad, zoper voljo; ὁ ἐθέλων kdor si bodi, vsak. 2. o stvareh: a) sem sposoben, zmožen; b) imam navado, οὐκ ἐθέλει γίγνεσθαι noče se zgoditi, navadno se ne zgodi, τί ἐθέλει τὸ ἔπος kaj pomenja ta beseda; c) maram (= μέλλω).