radiance, radiancy [réidiəns, -si] samostalnik
žarenje, bleščanje, sij
figurativno sijaj
Zadetki iskanja
- radiance [radjɑ̃s] féminin žarenje, sij
- radiáţie -i n izžarevanje, žarenje, sevanje, radiacija
- radiātiō -ōnis, f (radiāre) žarenje, žar, izžarevanje, sevanje, lèsk (lésk), leskèt, lesketánje, bleskèt, blesketánje, sijaj(nost), blesk, blesket(anje): marmoris radiatio Plin.; v pl. = žarki: augustissimae lucis radiationes Aur.
- radiation [radjasjɔ̃] féminin
1. izžarevanje, žarenje; sevanje
2. izbris, brisanje
radiation atomique radioaktivno sevanje, radioaktivnost
radiation solaire sončno izžarevanje
radiation thermique izžarevanje toplote - rayonnement [rɛjɔnmɑ̃] masculin žarenje, žarčenje, sevanje; figuré blesk, sij, blišč
- sfolgorio m (pl. -ii) svetlenje, žarenje, iskrenje, lesketanje
- žarjênje s žarenje, usijavanje, obasjavanje rumenilom
- žgánje s pečenje, paljenje, žarenje, žeženje
- Alpenglühen, das, žarenje planin
- candencia ženski spol belo žarenje
- ignition [ignisjɔ̃] féminin zgorevanje, rdeče žarenje, vžig
ignition spontanée samovžig - incandescencia ženski spol belo žarenje
lámpara de incandescencia žarnica - Nachglühen, das, Technik naknadno žarenje
- recalescence [ri:kəlésəns] samostalnik
tehnično (o kovini) ponovno žarenje, razbeljenje pri hlajenju - red heat [rédhi:t] samostalnik
rdeče žarenje; pripeka - redness [rédnis] samostalnik
rdečilo; rdečina; rdeče žarenje - rinvenimento2 m
1. osvestitev, vrnitev k zavesti
2. metal. naknadno žarenje - selas, n (tuj. σέλας) sélas, neki žareč zračni pojav, zračni ogenj, žarenje zračnega ognja: selas autem Graeci vocant incensi aeris lucem AP.; pl.: „fulgores“ inquis „quomodo fiunt quos Graeci σέλα appellant?“ Multis ut aiunt modis SEN. PH.
- ārdor -ōris, m (ārdēre)
1. žar, požar, vročina: solis Varr., Ci., Lucr., caeli ali caelestis Ci., domus meae Ci., ignium, flammarum, flammeus, fervidus Lucr.; v pl.: solis ardores Ci., S. sončna pripeka, aëris sonitus et ardores Ci. donenje in zažarevanje = grom in blisk, faces et ardores Sen. ph. žarenje neba; pren. vroče podnebje, vroči pas: procul ab ardoribus S., Libanus inter tantos ardores opacus T.
2. pren.
a) žar, ogenj, lesk, migljanje: vultuum Ci., oris Vell., oculorum Ci., Q., ardor ex oculis micat Lucr. ogenj šviga iz oči, ardor stellarum Ci., Sirius V., ardor officit oculis Hyg.
b) ogenj, ognjevitost, ognjevit pogum, gorečnost, goreče poželenje, strast: ardor ille me urget Ci. mučni nemir, sive voluptas est, sive est contrarius ardor Lucr. bodisi slast, bodisi nasprotna „strast“ (= bol), dīne hunc ardorem mentibus addunt? V., ardor et vis T. silna vnema; s subjektnim gen.: civium H. besnost, upor, militum, belli L., ardor animi L. ali animorum Ci., L. ali ardores animorum Ci. navdušenje ali strast, ardor amoris Ci. ogenj ljubezni, cupiditatum omnium ardore restincto Ci.; z objektnim gen.: ardor pugnandi L. goreča bojaželjnost, edendi O. huda lakota; s praep. ad nam. objektnega gen.: ardor mentis ad gloriam Ci., ardoris aliquid ad bellum armaque invenire, ardor ad dimicandum, ad obsidendos Veios L.
c) occ. ogenj (žar) ljubezni, (goreča) ljubezen: resederat ardor O., ardorem dissimulare suum Tib.; z objektnim gen. (do koga): virginis, Iöles O., aut puellae candidae aut teretis pueri H.; met. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka: haec meus ardor erit O., tu primus et ultimus illi ardor eris O.
č) silna obteženost, obremenjenost: in maximo infamiae suae ardore Val. Max. ob veliki, hudo ga težeči sramoti.