Franja

blessure [blɛsür] féminin rana, (telesna) poškodba; žalitev, užaljenost

blessure légère lahka rana, praska
l'ancienne blessure s'est rouverte stara rana se je spet odprla
infliger une blessure prizadeti, povzročiti poškodbo
soigner une blessure zdraviti rano

brickbat [bríkbæt] samostalnik
kos opeke
figurativno neprijetna pripomba, žalitev

camouflet [-flɛ] masculin, familier (groba) žalitev; ponižanje

contaminazione f

1. onesnaževanje, kontaminacija

2. žalitev; omadeževanje

3. jezik kontaminacija, zlitje

contumely [kɔ́ntjumli] samostalnik
sramotitev, psovka, roganje, žalitev; sramota, ponižanje

croquignole [krɔkinjɔl] féminin hrustavo pecivo; krc, lahen udarec po nosu; figuré žalitev

dolor -ōris, m (dolēre)

1. telesna bolečina, bol: corporis Ci., Lucr., pedum Ci., articulorum Ci. ep., dolorem morbi ferre non posse Ci., d. capitis, dentium Lucr., Cels. idr., oculorum Lucr., Aur., laterum H. zbadanje, calculi dolor L. epit. bolečine zaradi kamnov; occ.: e dolore laborare Ter. imeti porodne bolečine.

2. duševna bolečina, bol, bolest, otožnost, žalost: dolor est aegritudo crucians Ci., d. muliebris L., femineus, virgineus O., mutuus Cu., in-fixus haeret animo dolor Ci., animi dolorem tegere L., hoc est mihi dolori Ci. to me žalosti, in dolore esse Ci. žalostiti se, dolorem accipere (ex) aliqua re, dolorem capere ab (ex, in) aliqua re, dolorem suscipere, dolorem haurire Ci. razžalostiti se zaradi česa; z objektnim gen. (zaradi česa): d. iniuriae C., desiderii futuri N., coniugis amissae O. zaradi izgube; nam. tega gen. ex z abl.: d. ex civibus amissis L.; met. predmet bolečine, vzrok žalosti: tu dolor es meus O., neque enim debet dolor ille referri O., potest … illa etiam duris mentibus esse dolor Pr.

3. occ.
a) žalitev: tantus dolor est in iniuria Ci., quo dolore incensus N., doloris iniuria Suet.; poseb. žalitev v ljubezni: Pr.
b) nejevolja, srd, ogorčenost, maščevalnost: ea oratione uti me dolor meus coëgit Ci., dolor elicere veram vocem potest etiam ab invito Ci., quo dolore exarsit C., infectum volet esse, dolor quod suaserit et mens H., liber d. Cu. ali liberior d. T.

4. ret. (= πάϑος) bolest, strastnost, visoki slog, patos: Q. (VI, 3, 26), naturalis quidam dolor dicentem incendebat Ci., ut (oratio) doloris habeat, quantum opus sit Ci., in quo ut viderer excellere, non ingenio, sed dolores assequebar Ci., detrahit praeterea (genus hoc orationis) actionis dolorem Ci.

égratignure [-njür] féminin praska, oprask; figuré žalitev

ne pouvoir souffrir la moindre égratignure (figuré) biti zelo občutljiv
s'en tirer sans une égratignure zdravo, célo kožo odnesti

Entwürdigung, die, ponižanje, žalitev

froissement [frwasmɑ̃] masculin (z)mečkanje; šuštenje (svile, papirja); figuré trenje, (raz)žalitev, obrekovanje

un froissement d'amour-propre užaljeno samoljubje

gifle [žifl] féminin zaušnica, klofuta; figuré ponižanje, žalitev

cet échec est une gifle pour lui ta neuspeh je klofuta zanj
donner, flanquer, recevoir une gifle dati, primazati, dobiti klofuto ali zaušnico

Herabwürdigung, die, žalitev, žaljivo vedenje do, omalovaževanje

herida ženski spol rana, poškodba; zabod, udarec; žalitev

herida contusa zmečkanina (rana)
herida incisa urez
herida ligera (grave) lahka (težka) rana
herida mortal (de necesidad) smrtna rana
herida de pronóstico reservado nevarna rana
herida punzante vbodna rana
producir una herida zadati rano
vendar una herida obvezati rano
resollar (respirar) por la herida čutiti se prizadetega zaradi slučajne besede

hurt¹ [hə:t] samostalnik
poškodba, rana (tudi figurativno)
bolečina; žalitev; škoda (to za)

impropērio m (pl. -ri) sramotenje; žalitev; psovka:
coprire qcn. d'improperi žaliti

indignité [-njite] féminin ničvrednost, sramotnost, sramota, ostudnost; grdobija, žalitev, roganje

c'est une indignité! to je sramota!
indignité imméritée nezaslužena žalitev

indignity [indígniti] samostalnik
žalitev, psovanje; ponižanje; nedostojnost, sramota

ingiuria f

1. žalitev, sramotitev

2. pravo kaznivo dejanje

3. škoda; krivica:
fare ingiuria a una donna posiliti žensko

4.
le ingiurie del tempo zob časa

iniūria -ae, f (subst. f. adj. iniūrius)

1. krivica, kršenje (rušenje, razžalitev) pravice: si sceleris tanta est iniuria nostri, spargite me in fluctus V., id factum est praetoris iniuriā Ci. po krivičnosti, qui iniuriam decernebat Ci. je krivično sodil, iniuriam queri Ci. pritožiti se o … , zaradi … , facere Ci. krivico storiti (delati); pogosto abl. iniuriā po krivici, protipravno: Pl., Ter., Q., civibus iniuriā suspectus Ci., non esse iniuriā M. Tullio damnum datum Ci. ne po krivici = po pravici, in altiorem locum ascenderat; neque iniuriā Ci.; nam. abl. tudi per iniuriam: Ci.

2. occ.
a) krivica = sila, nasilje, nasilstvo, nasilno dejanje: S., Iuv., Iust., Q., Fl., Antonium in mediis iniuriis mors oppressit Ci.; s subjektnim gen.: quantum dolorem sociorum animis inusserint Verris iniuriae Ci., belli iniurias pati Ci.; nam. gen. svojilni zaimek: iniuria tua Ci. ki si ga ti zagrešil, tuae tibi occurrunt iniuriae Ci., iniuriam tuam persequar Ci.; z objektnim gen. (komu storjena sila, proti komu izvršeno nasilno dejanje): hae decumanorum iniuriae Ci., iniuriae sociorum Ci., S. nasilje proti … , in nullius iniuriam T., i. deorum, minorum T., patriae N., Sabinarum ex iniuriā L., parentum Iust., senatoris Suet.; nam. gen. svojilni zaimek: iniuria sua S. njemu storjena ali iniuriae in populum Romanum L.; z epeksegetičnim gen.: iniuria legatorum violatorum L. nasilne žalitve poslancev, alicui iniuriam facere, inferre, imponere Ci. = offerre Ter. = afferre Q. = aliquem iniuriā adficere Ci., Ter. = iniuriam in aliquem immittere, iacere Ci. storiti (delati), prizade(va)ti, iniuriam accipere Ci., Cu., Suet., N. ali pati, subire Ci. ali perferre Amm. trpeti, iniuriam defendere Ci., C., propulsare Ci., repellere L. krivico odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati) jo, ulcisci, vindicare Ci., Cu. maščevati, tibi a me nulla orta est iniuria Ter., iniuriam persequi C., conflare Ci., revellere Ci. ep.
b) oskrunitev neomožene ženske, zapeljevanje sploh: me iniuriam fecisse filiae Pl. da sem oskrunil, teneriores annos ab iniuriā sanctitas docentis custodiat Q.
c) (raz)žalitev: iniuria spretae formae V. sramota zaradi …
č) kot jur. t. t. (večinoma v pl.): storjena krivica = razžalitev, razžaljenje časti: oblivisci iniuriarum N., actio iniuriarum Ci. pravda zaradi razžalitve, Turpio … condemnatus (damnatus) iniuriarum Ci. obsojen zaradi razžaljenja časti, monet te Calpurnius iniuriarum Ci., iniuriarum dicam alicui scribere Ter. natvesti komu pravdo zaradi … , agere iniuriarum Icti. tožiti zaradi … , una iniuria est tecum Ter., iniuriarum formulam alicui intendere Suet. napeti proti komu, iniuriarum postulari Suet., reus iniuriarum Q.
d) nepravična (pretirana) strogost, ostrost: paterna Ter.
e) poškodba, škoda: Iuv., iniuria frigorum Plin., vinculorum Iust., serpentium Plin. kačji pik, quidquid ex illā (regulā) mutaveris, recti iniuria est Sen. ph. je poškodba ravne črte = je odstopek od ravne črte, ab iniuriā oblivionis aliquem asserere Plin. iun. rešiti pozabljenosti, iniuria sterilitatis, orbitatis Plin. iun., militiae Iust., sine iniuriā Col., Suet., sine pluviarum iniuriā Front. brez škodljivega učinkovanja (delovanja, vplivanja).

3. meton.
a) krivično (protipravno) pridobljena stvar: pertinaces ad obtinendam iniuriam L.
b) maščevanje (zaradi prestane krivice), kazen: iniuria consulis etiam si iusta, non tamen in magistratu exercenda est L., nostrae iniuria caedis V.

injure [ɛ̃žür] féminin (raz)žalitev, zmerjanje, žaljivka, psovka

injure calomnieuse obrekovalna žalitev
les injures du sort udarci usode
l'injure des ans, du temps zob časa
charger d'injures, couvrir d'injures, se répandre en injures (contre quelqu'un) opsovati, obsuti koga s psovkami, žaljivkami
dire, proférer des injures izreči žaljive besede, psovati
faire injure à quelqu'un žaliti koga, delati komu krivico
vous faites injure à son honnêteté po krivici sumite v njegovo poštenost
je le considère comme une injure personnelle to smatram za osebno žalitev