Franja

esquilmo moški spol žetev, pridelek

Getreideernte, die, žetev

Getreideschnitt, der, žetev

grain-crop [gréinkrɔp] samostalnik
žetev (zlasti pšenice)

harvest¹ [há:vist] samostalnik
žetev, čas žetve; pridelek

ingathering [íngæðəriŋ] samostalnik
žetev, trgatev

feast of ingathering praznik žetve

innings [íniŋz] samostalnik
množina (rabljeno kot ednina), figurativno službena doba, doba vladanja; priložnost; vrsta (pri igri); izsuševanje (zemlje), morju iztrgana zemlja; žetev

to have a good innings imeti srečo, dočakati visoko starost
he had a long innings imel je mnogo priložnosti ali mnogo sreče
šport to have one's innings biti na vrsti (pri igri)

mēsse f agr. žetev (tudi pren.):
mettere la falce nella messe altrui pren. vtikati nos v tuje zadeve
l'ultima opera gli è valsa una messe di lodi zadnje delo mu je prineslo obilo pohval

messis -is, f (metere)

1. žetev: Ca., Pl., Col., Plin. idr., messim (messem) facere Varr. idr. žeti, si triticeam in messem robustaque farra exercebis humum solisque instabis aristis V., maturiora messibus Apuliae loca L., messe amissā Ci.; metaf. zbiranje (točenje) medu, izpodrezovanje satja: tempora messis V.

2. meton.
a) žetev = čas žetve: Col., et multo in primis hilarans convivia Baccho ante focum, si frigus erit, si messis, in umbra V., messibus Plin. ob žetvi.
b) žetev = leto: decima Petr., quarta, trigesima Mart.
c) žetev = poljski pridelek, letina, starejše nažanjek, požanjek: Varr., de campis subvecta messis Plin. iun., ex hostico raptae perituraeque in horreis messes Plin. iun., messes vinaque villis efferre Iust., illius immensae ruperunt horrea messes V.; tudi poljščina, ki se pričakuje, ki jo bo treba požeti, prirast(ek): Tib., spicea iam campis cum messis inhorruit V.; metaf.: messis Cilicum et Arabum Stat. pridelki Kilikijcev in Arabcev = kadilo in žafran, messis bellatura Cl. = možje, zrasli iz zmajevih zob, ki jih je posejal Kadmos; pren.: adhuc tua messis in herba est O. tvoja pšenica še ne cveti = daleč si še od zaželenega cilja, pro benefactis mali messim metere Pl. biti deležen nehvaležnosti, (morum malorum) metere messem maxumam (aliteracija) Pl., urere suas messes Tib. = uničevati svoje delo (izgubljati kliente ipd.), illa Sullani temporis messis Ci. tista žetev Sulove dobe (ko je bilo toliko ljudi mučenih ali jim je bilo odvzeto premoženje), si messes facis [et] Musas si vendis Lavernae: Luc. ap. Non.

Opomba: Star. acc. pogosto messim: Ca., Pl., Varr., Gell., star. abl. messī: Varr.

mies ženski spol neomlačeno žito; žetev; žitno polje

mietitura f

1. agr. žetev; žetveni čas

2. žetev (pridelek)

moisson [mwasɔ̃] féminin žetev, čas žetve; pridelek (žita)

faire la moisson à la main, à la machine (moissonneuse) opraviti žetev ročno, z žetvenim strojem
rentrer la moisson pospraviti žitni pridelek

moissonnage [-sɔnaž] masculin žetev, spravilo žetve

moissonnage mécanique strojno žetje

prōventus -ūs, m (prōvenīre)

1. rast, prirast(ek), pridelek, obròd, obródek, letina, žetev: rosarum Plin., uber proventus vinearum Suet., proventu (sc. annus) oneret sulcos V., quis pollicetur serenti proventum? Sen. ph., magnus lini proventus Col., optimus frumentorum Aug., apum Plin. zarod, zalega; pren. prirast(ek), obilica, množina: poetarum Plin. iun., oratorum ingens proventus Q., illi Socratici fetūs proventus Sen. ph. oni naraščaj sokratske vzreje (= vzgoje), tantus novorum proventus scelerum Lucan. tolikšna veriga novih pobalinstev, proventus murium Plin.

2. metaf. uspeh: pugnae C., secundi rerum proventūs C., huius peregrinationis Ap.; occ. ugoden uspeh, ugoden potek, uspevanje: temporis superioris C., orationis Plin. iun., artium Ap., aliarum secundarum rerum velut proventus secutus L.

recolección ženski spol zbirka, bira, nabirek; trgatev, pridelek, žetev, čas žetve

recóltă -e f

1. pridelek, letina, bera

2. žetev, trgatev

récolte [rekɔlt] féminin pridelek, žetev, letina; minéralogie, mines pridobivanje; figuré dosežek

récolte des blés žetev
récolte du bois sečnja
récolte dérobée druga žetev
récolte déficitaire, en déficit slaba letina
récolte mondiale svetovna žetev
rentrer la récolte pospraviti žetev, letino

Schneiden, das, rezanje; žaganje; košnja; žetev; figurativ eine Luft zum Schneiden gost zrak, da bi ga rezal

seceríş -uri n žetev; košnja

sega f

1. žaga:
coltello a dente di sega žagasti nož
sega circolare, a mano, meccanica krožna, ročna, motorna žaga

2. elektr.
tensione a dente di sega žagasta napetost

3. glasba pojoča žaga

4. nareč. žetev

5. pog. vulg. onaniranje; drkanje

6. nič:
mezza sega pren. pog. vulg. pofukelj

7.
fare la sega šol. žarg. špricati šolo