Franja

vēnula f

1. anat. žilica

2. med. venula, igla za odvzem krvi

vēnula -ae, f (demin. vēna) žilica: Cels.; pren.: quid est igitur, cur in iis demum, qui tenui venula per calculos fluunt, Atticum saporem putent, ibi demum thymum redolere dicant? Q.

žȉličica ž žiličica, žilica

жилка f žilica;
у него артистическая ж. ima igralsko žilico (nadarjenost);
задеть больную жилку zadeti v živo

жи́лка -и ж., žílica -e ž.

прожилка f žilica (v kamnu)

artériole [-rjɔl] féminin odvodna žilica

nerve¹ [nə:v] samostalnik
anatomija živec, živčni končič
figurativno hladnokrvnost, pogum, odločnest, moč
botanika žila lista
zoologija žilica v krilu insekta
pogovorno predrznost
množina živčnost, živčevje
poetično kita

he is a bag of nerves prenapet je, ima zrahljane živce
a fit of nerves živčnost, živčni napad
to get on s.o.'s nerves iti komu na živce, dražiti
to have the nerve to do s.th. imeti pogum kaj narediti, drzniti si kaj narediti
to have steady nerves imeti močne živce
nerves of iron (ali steel) jekleni živci
to lose one's nerve zgubiti pogum, zbati se
a man of nerve pogumen človek
figurativno to strain every nerve napeti vse sile
to suffer from nerves biti prenapetih živcev

nervure [nə́:vjuə] samostalnik
botanika glavna žila lista
zoologija žilica v krilu insekta

varicula -ae, f (demin. varix) krčna žilica, varíčica, kŕčničica, krtíčica, krotíčica, žilica kŕčnica: Cels.

varix -icis, f, redkeje m (najbrž sor. z vărus²) nabrekla žila na nogi, krčna žila, varíca, kŕčnica, krtíca, krotíca, žilica kŕčnica: Varr. ap. Non., Cels., Plin., Q., Macr., Prisc. idr., cum varices secabantur C. Mario, dolebat Ci., qui cum varices exsecandas praeberet, legere librum perseveravit Sen. Ph.

živíca ž
1. živica, živa ograda: bu̯kova živica
2. položnica, mladica
3. žilica na korijenu
4. živa voda

disseccare

A) v. tr. (pres. dissecco) izsušiti, presušiti (tudi pren.)

B) ➞ disseccarsi v. rifl. (pres. mi dissecco)

1. izsušiti, presušiti se

2. pren. presahniti, presihati:
la sua vena poetica si è disseccata njegova pesniška žilica je usahnila

doré, e [dɔre] adjectif pozlačen; zlato rumeno (za)pečen; figuré sijajen; laskav, zapeljiv; masculin pozlatnina; familier srečko, srečen človek

langue féminin dorée spreten jezik, spreten govornik
jeunesse féminin dorée zlata mladina (= mladina bogate buržoazije v francoski revoluciji); bogata, brezdelna, elegantna mladina
les blousons dorés mladi prestopniki zlate mladine (v črnih usnjenih suknjičih)
veine féminin dorée pesniška žilica
bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée (proverbe) dober glas je več vreden kot zlat pas
faisan masculin doré zlati fazan
doré sur tranche z zlato obrezo (knjiga)
rêve masculin doré zlate, čudovite sanje

kŕven of blood, blood; haematic

kŕvna bolezen haemophilia
kŕvni obtok circulation of the blood
kŕvno maščevanje vendetta, bloody revenge, blood feud
kŕvni pritisk blood pressure, (visok) hypertension
kŕvna skupina blood group, bood type
kŕvni strdek, kepica blood clot
kŕvna ploščica blood platelet
kŕvna preiskava blood test
kŕvni sorodnik blood-relation, relative by blood, kinsman
kŕvno sorodstvo proximity of blood, consanguinity, blood relationship
kŕvna slika blood count
kŕvna transfuzija blood transfusion
kŕvne vezi blood-ties pl, ties pl of blood (ali of kinship)
kŕvna žilica blood vessel
kŕvno telesce ➞ krvnička

nagnjenj|e srednji spol (-a …)

1. (nagnjenost) die Neigung zu (k debelosti zur Korpulenz, k pijači zur Trunksucht), -neigung (h krvavitvam Blutungsneigung, h krčem Krampfneigung)
nagnjenje k lastnemu spolu eigengeschlechtliche Neigung
(inkliniranje) die Inklination

2. (kvarna nagnjenost) der Hang (k lenobi/h komoditeti zum Nichstun/Faulenzen/zur Bequemlichkeit, k absolutni pokorščini zum bedingungslosen Gehorsam); (tendenca) die Tendenz

3. po naravi ipd.: die Veranlagung (k debelosti zur Fettsucht, homoseksualno homosexuelle, glasbeno musikalische)
imeti … nagnjenja … veranlagt sein (praktična/homoseksualna praktisch/homosexuell veranlagt sein)
zaradi nagnjenja medicina anlagebedingt

4. (žilica) die Neigung (umetniška künstlerische); (veselje do) die -lust, die -freude (k smehu Lachlust, k norčevanju Spottlust, k ustvarjanju Schaffensfreude)

5.
nagnjenje do eine Neigung für (moderne umetnosti für moderne Kunst), die Vorliebe für

6. (naklonjenost) die Zuneigung, die Neigung (materinsko mütterliche Neigung, začutiti do nje die Neigung zu ihr spüren/fühlen)

7.
nagnjenje h krajevnim nevihtam die Gewitterneigung

pesnišk|i [é] (-a, -o) dichterisch, Dichter-; figurativno poetisch
pesniški jezik dichterische Sprache, Dichtersprache
pesniški večer die Lesung, Dichterlesung
pesniška slava der Dichterruhm
pesniška umetnost die Verskunst
pesniška žilica poetische Ader, dichterische Ader

poetisch poetičen, poetski, pesniški; poetische Ader pesniška žilica