Franja

mourning¹ [mɔ́:niŋ] samostalnik
žalovanje, objokovanje; žalna črnina
sleng umazanija za nohtom, črnavo oko

complimentary mourning črnina za umrlim, ki ni sorodnik
deep mourning globoka črnina
to go into (out of) obleči, (sleči) črnino

plaint [pléint] samostalnik
pritožba
pravno tožba, obtožba, obtožnica
poetično tožba, žalna pesem

sàla ž (t. sala, ar.) mujezinova žalna molitev z minareta ob smrti vernika: pred ikindiju tužno se razliježe sala sa munare

sordēs -is, nav. pl. sordēs -ium, f (iz *su̯ordōs umazan; prim. got. swarts = stvnem. swarz = nem. schwarz)

1. umazanija, nesnaga, starejše umazanarija, skrnôba: pleni oculi sordium Pl., pellis sordi (v novejših izdajah sorde; gl. opombo spodaj) sepulta Lucr., auriculae collecta sorde dolentes H., in sordibus aurium inhaerescere Ci. v ušesnem maslu, sine sordibus ungues O., caret obsoleti sordibus tecti H., nitescunt (sc. harenae) detritis sordibus Plin.; pren.: nullae sordes videbantur his sentetiis allini posse Ci. madež(i); occ. umazanost (umazanija) obleke, umazana obleka = žalna, žalovalna obleka kot noša žalujočih in obtožencev: Q. idr., mater squalore et sordibus huius laetatur Ci., sordes lugubres Ci., sordes reorum L., suscipere (obleči) sordes T.; meton. žalovanje, žalost, nesrečno stanje, nesreča: iacere in lacrimis et sordibus Ci., inter sordes et lacrimas reorum T., reis sordes … dempsit Suet., amavit sordes suas Val. Max., sordes meruit victoria nostra Petr., sordes patris Iust.

2. metaf.
a) umazano, sramotno vedenje (mišljenje, ravnanje), umazana, sramotna umazanost, nizkotnost, podlost, lakomnost, grabežljivost, skopost, pohlep; redko v sg.: nullam in re familiari sordem posse proferri Ci., sordes et avaritiam Fontei Capitonis … mutaverat T., extremae avaritiae et sordis infimae infamis Ap.; nav. v pl.: domesticae, iudicum Ci., mens oppleta sordibus Ci., amat sordes et inhumanitatem multo minus Ci., per avaritiam ac sordes contemptus exercitui T., si neque avaritiam neque sordes … obiciet vere quisquam mihi H., sepulcrum sine sordibus exstrue H., incusans eius sordes Q., damnatus sordium Plin. iun., cogit minimas ediscere sordes Iuv.
b) umazanost, zaničljivost, zaničevanost, preziranost, nizkost, nizkotnost, preprostost, podlost, zavrženost, pokvarjenost, nemoralnost, sprevrženost (izprevrženost), sprevrnjenost: severitate iudicandi sordes suas eluere Ci. oprati svojo nizkost, povzdigniti se iz svoje nizkosti, ex summis et fortunae et vitae sordibus Ci., neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., satius est illum in infamia ac sordibus relinqui Ci. ep. da se pusti na njem sramota podlosti, taedio sordium in quibusdam insignium L., sordes illae verborum T. nizkotnost, prostaštvo, prostaščina; occ. nizkost stanu, rodu, nizki izvor (stan, rod), nizko poreklo (pokolenje): cuius splendore et gloriā sordes et obscuritatem Vitellianarum partium praestringimus T., propter maternas sordes Iust., pristinarum sordium oblitus Iust.; meton. (o osebah) izmeček, izvržek, izvrg, izvrženec (človeštva), zavrženec, nizka duša, nizkotnež, podlež, pokvarjenec, nemoralnež, kolekt. drhal, smet, sodrga: o tenebrae, o lutum, o sordes … ! Ci., apud sordem urbis et faecem Ci. ep., in hoc caenum, in has sordes abicerentur Plin. iun., calere sordibus Petr. — Soobl. sors, sordis, f: Ambr.

Opomba: Nom. sg. sordes ni dokazljiv. V starejših izdajah najdemo pri Lucr. (6, 1269 (1271)) star. abl. sg. sordī; v novejših izdajah najdemo obl. sorde.

squālor -ōris, m (squālēre)

1. strčanje = hrapavost, raskavost, negladkost (naspr. lēvor): materiae Lucr.

2. metaf.
a) strčanje od nesnage = nesnaga, nesnažnost, umazanija, umazanost, nečednost, onečedenost: Pl., Plin., Plin. iun., Gell., Amm. idr., decumanus squaloris plenus ac pulveris Ci., obsita erat squalore vestis L., illuvie, squalore enecti L., terribili squalore Charon V., imbellibus manet squalor T. dolgi lasje.
b) occ. α) umazana, tj. žalna (žalovalna) obleka ali oprava: aspicite squalorem sordīsque sociorum Ci., senatus eum tonderi et squalorem deponere iussit Ci., squalore tuos imitata labores dicar O., luctum suum sordium ac squaloris foeditate irritare Sen. ph., sordes et squalorem et propinquorum quoque similem habitum scio proficisse Q.; meton. žalost, žalovanje, ki se izraža na zunaj, beda, (velika, huda) stiska, žalosten položaj (maeror je notranja žalost, luctus žalost, ki se kaže na zunaj, v obnašanju): decesserat ex Asia frater meus magno squalore, sed multo etiam maiore maerore Ci., ne forte mater hoc sibi optatissimum spectaculum huius sordium atque luctus et tanti squaloris amitteret Ci., coniugis miserae squalor et luctus atque optimae filiae maeror assiduus Ci., matris maeror, squalor patris Ci., ea multitudo in squalore et luctu supplex vobis Ci., preces, squalor, lacrimae Ci., maximo in squalore volutatus est ad pedes inimicissimorum Ci., legati eorum in squalorem maestitiamque compositi T., ex squalore nimio miseriarum ad principale culmen provectus Amm. β) puščoba, puščobnost, negostoljubnost, groza, grozljivost, groznost, grozljiv videz, neprijaznost (krajev, zemlje): locorum squalor et solitudines Cu., silva squalore tenebrarum horrenda Amm. zaradi grozne teme (temote), crassae caliginis squalor Amm.
c) neuglajenost, pustost, rodost: deterso rudis saeculi squalore Q.

thrēnus -ī, m (gr. ϑρῆνος) žalostinka, tožba, žalospev, žalna pesem, žalni spev, starejše žalovníca, otóžnica: quocumque in numero, tristi memorabere threno Aus., subtextus esto flebili threno patris Aus., annuum functi memora Leonti nomine threnum Aus., maesti venies commemoratus munere threni Aus. — Od tod thrēnicus 3 žalostinkin, žalostinski, tožben, žalospeven, žalospevski, žalen, starejše žalovníčen, otóžničen: threnicum constat monometro acatalecto, ut est hoc, calidum iubar est Serv., de threnico Serv.

tragedia ženski spol žalna igra, tragedija

parar en tragedia (fig) žalostno se končati

tragédie [tražedi] féminin tragedija, žaloigra, žalna igra; figuré tragičen dogodek

action féminin, nœud masculin, dénouement masculin d'une tragédie dejanje, zaplet, razplet tragedije

Trauer, die, (-, ohne Plural) žalost; žalovanje; Kleidung: žalna obleka, črnina; Trauer tragen hoditi v črnini, nositi črnino

Trauerakt, der, žalna slovesnost, Religion žalno slavje

Trauerfarbe, die, žalna barva

Trauerfeier, die, žalna slovesnost, Religion žalno slavje

Trauergottesdienst, der, žalna maša

Trauerkleidung, die, žalna obleka

Trauermarsch, der, žalna koračnica

weeper [wí:pə] samostalnik
jokavec, -vka; najeta ženska, ki joka, toži za umrlim (na pogrebu); bela žalna preveza (na rokavu)
množina bele manšete, ki jih nosijo vdove; žalni trak (na klobuku); odtočna luknja (mósta)

траур m žalovanje, žalna obleka;
дама в трауре gospa v črnem

chant [šɑ̃] masculin petje; pesem, spev; melodija; žvrgolenje (ptic)

chant choral zborno petje
chant du cygne labodji spev, figuré zadnje in najlepše delo kakega umetnika
chant funèbre žalna pesem
chant national narodna, državna himna
chant nuptial poročna pesem
chant à une seule voix, à plusieurs voix enoglasno, večglasno petje
exercices masculin pluriel de chant pevske vaje
leçon féminin de chant pevska učna ura; pevski pouk
professeur masculin de chant profesor, učitelj petja
au chant du coq ob prvem petelinjem petju
apprendre le chant au Conservatoire študirati petje na konservatoriju
suivre des cours de chant hoditi k pevskim vajam

čŕn black

čŕno na belem (= pismeno) dati, napisati to put in writing
čŕn kot smola as black as soot (ali as ink)
čŕno na belem in black and white
to imam čŕno na belem I have it in writing
čŕna barva black (colour ali dye ali paint)
čŕna borza black market
čŕn kruh brown bread
čŕna kroglica (pri volitvah) blackball
čŕna lista (seznam), knjiga black list, black book
čŕna magija the black art
čŕna metalurgija iron metallurgy
čŕna nehvaležnost black ingratitude
čŕna (garjava) ovca black sheep
čŕna (žalna) obleka mourning, (widow's) weeds pl
črn, nesrečen dan unlucky day, black day
čŕno oblečen black-clad
čŕn kot vran as black as ebony
čŕno vino red wine
čŕno nebo a black sky
čŕno obrobljen black-edged
čŕno obrobljen pisemski papir black-bordered notepaper
delo na čŕno žargon scab work
delati kot čŕna živina to work like a nigger
čŕno se mi dela pred očmi my head begins to swim
dati, vnesti v čŕn seznam to blacklist
v čŕno (žalno) se obleči to wear (ali arhaično to don) mourning
udarec je zadel v čŕno the thrust went home
prisegati, da je čŕno belo to swear that black is white
vrag ni tako čŕn, kot ga slikajo the devil is not so black as he is painted
zadeti v čŕno to hit the mark

dead¹ [ded] pridevnik
mrtev, brez življenja, crknjen; nedostavljiv (pošiljka); popoln; izumrl, neveljaven; otopel, otrpel; zamolkel, moten; slep (okno); jalov (sloj); temen (noč); ugašajoč; globok (spanje); ovenel; neraben, slab, izločen; neodločen (tekma)

ameriško, pogovorno dead above the ears neumen, topoglav
dead end slepa ulica; figurativno zagata
dead and gone že davno mrtev
dead colour osnovna barva
dead failure popoln polom
dead forms same formalnosti
to flog a dead horse zaman si prizadevati
ameriško dead freight nepokvarljiv tovor
ameriško, sleng dead from the neck up trapast, butast
a dead frost popoln polom
vojska dead ground ozemlje, ki je zunaj streljaja
a dead halt nenadna ustavitev
dead heat tekma brez zmagovalca
dead hand neprodajen
dead letter nedostavljivo pismo; izumrl običaj; zakon, ki ga ne spoštujejo
dead level figurativno enoličnost, neučinkovitost
to make a dead set on napasti z vso odločnostjo; truditi se, da se komu približamo
dead march žalna koračnica
pogovorno dead men (ali marines) izpite, prazne steklenice
as dead as a doornail (ali mutton, nit) mrtev ko hlod
dead nuts on popolnoma zaverovan, navdušen za kaj
dead office pogrebni obredi, zadušnica
perfectly dead neznosen
dead reckoning mornarica približna ocena (dolžine poti)
dead secret največja skrivnost
dead stock mrtvi kapital; neprodajno blago
dead set oster napad
waiting for dead man's shoes čakanje na dediščino
dead wall stena brez vrat in oken
dead weight lastna teža; figurativno huda ovira napredka
dead wind nasprotni veter
dead wood posušen les; izvržek, izbirek
dead silence popolna, mrtva tišina