Franja

frufrú, fru-fru moški spol šumenje (svile, drevja ipd.)

gemitus -ūs, m (gemere)

1. vzdih(ljaj), vzdihovanje, ječanje, javkanje, stok(anje): ENN., CA. AP. GELL., Q., SEN. PH., ut urbe tota fletus gemitusque fieret CI., tota obviam civitas cum lacrimis gemituque processerat CI., gemitum ciere, gemitum de pectore ducere, ingentem gemitum ad sidera tollere, gemitum dare a pectore imo V. ali samo gemitum dare O. vzdihovati, ječati, gemitum reprimere O. zadržati; v pl.: SEN. PH., flebiles clamores gemitūsque L., gemitūs edere LUCR., O. ali dare O.; s subjektnim gen.: illi eiulatus gemitūsque Philoctetae CI., mulierum virorumque gemitūs CI., gemitūs iraeque leonum V. jezno stokanje, gemitus cadentum V., equi, tauri V., morientium L., beluae PETR., caesorum AMM., gemitūs compeditorum AUG.; pesn. metaf. o stvareh = bobnenje, bučanje, šumenje, tellus dat gemitum V. zabobni, gemitum dedēre cavernae V. so zaječale, incudibus ictus referunt gemitūs V. nakovalo stoka (ječi) pod udarci, g. pelagi V., plāga facit gemitūs O. vreščavo zazveni.

2. meton. tožba, bol(est), žalost (z objektnim gen. zaradi česa): g. ereptae virginis V.

Opomba: Star. gen. sg. gemitī: PL.; acc. pl. gemitos: AUG.

Geraschel, das, šelestenje; šumenje

Gerausche, das, šumenje

grésillement [-zijmɑ̃] masculin padanje sodre; prasketanje, cvrčanje, šumenje, šelest; cvrkutanje

grondement [grɔ̃dmɑ̃] masculin renčanje, mrmranje, godrnjanje; grmenje, bobnenje (topov); šumenje (hudournika)

hubble-bubble [hʌ́blbʌ́bl] samostalnik
vrsta nargile; brbot, brbranje, mrmranje, šum, šumenje, pljuskanje

hȗčka ž bučanje, šumenje

hûk m, mest. u húku
1. bučanje, šumenje: osluškujem huk vode i vjetra; huk talasa, mnogog svijeta
2. besnost, divja jeza: iako je njemu dolazio taj huk njegov, opet je, pošto se odljuti, bio milostan
3. skovik: sovin huk
4. uzeti huk začeti

hȕka ž
1. bučanje, šumenje: huka vode, vjetra, mnoštva ljudskih glasova
2. vzburjenje, metež: nastala je štampana i usmena huka oko Tolstojeva imena; huka i buka veliko vzburjenje

hurtle¹ [hə:tl] samostalnik
trčenje, zadetje; brnenje, šumenje, ropotanje

lisp [lisp]

1. samostalnik
šešljanje
poetično šepetanje, šumenje (vode), šuštenje (dreves)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
šešljati, slabo izgovarjati črko š, jecljati

mugido moški spol mukanje; bučanje, šumenje

murmur¹ [mb:mə] samostalnik
mrmranje; šumenje (vetra); žuborenje (vode); godrnjanje
medicina šum na srcu

murmur -uris, n (onomatop. beseda, indoev. *murmur-; prim. gr. μορμύρω šumljam, šumim, lat. fremo, sl. mrmrati, mrmranje, lit. murmlénti, murménti, stvnem. murmurōn, murmulōn, nem. murmeln)

1. mrmranje, žebranje, šepet, godrnjanje, brundanje, brenčanje, zamolklo rjutje zveri: Varr. fr., populi L., serpit per agmina murmur V., virum V. pohvala, placare deos precibus et murmure longo O. pomirjati bogove z žebranjem dolgih molitev, auditur Massyla per avia murmur (sc. leonis) Mart., tigridis Stat., strepit murmure apium cantus V. brenčanje, murmura comprimere O. pomešane klice.

2. metaf. (o stvareh) šumenje, šumljanje, hrumenje, bobnenje, (o trobilih in piskalih) bučanje, donenje, šum, hrup, glas: Ci., Suet., quasi murmur dare in frangendo graviter Lucr., nuda cadens per levia saxa raucum murmur ciet V. šumi, magno misceri murmure (sc. maris) caelum V., tubicen fera murmura conde Pr., m. inflati buxi (piščali) O., minax m. cornuum H., murmura aurium Plin. šumenje po ušesih; pesn.: contemnere murmura famae Pr.

Opomba: Murmur m: Varr. ap. Non.

noise¹ [nɔ́iz] samostalnik
hrup, trušč, vpitje, kričanje; šum, šumenje
arhaično govorica, glas

ameriško a big noise pomemben človek, velik dogodek
to make a noise zagnati hrup, figurativno glasno zabavljati (about), postati razvpit
to make a great noise in the world zbuditi veliko pozornost
pogovorno hold your noise! utihni!

plangor -ōris, m (plangere)

1. hrupno udarjanje, ploskanje, tleskanje, šumenje: horrificans Zephyrus proclivas incitat undas … quae tarde primum clementi flamine pulsae procedunt leviterque sonant plangore cachinni Cat., reddebat sonitum plangoris (sc. echo) O., tentat solito plangore ferire pectora O., feminis plangore (po kolku) et capitis ictu … uti oportebit Corn.

2. s tarnanjem združeno bitje po prsih, rokah, kolkih v izraz žalosti, tarnanje, žalni hrup, hrupno (glasno) žalovanje (dostikrat v povezavi s pomeni pri št. 1): Ps.-Q., Val. Fl., tu diadema imponebas cum plangore populi Ci., sublato etiam filio parvo plangore et lamentatione compleremus forum Ci., resonant late plangoribus aedes V., tecta fremunt, resonat magnis plangoribus aether V., cavae plangoribus aedes femineis ululant V., plangorem dare O., fervet iter gemitu et plangoribus arva reclamant Stat., digno plangore Nealce Hippomedonta ciens Stat., iam plangore viae, gemitu iam regia mugit flebilis Stat., nocte dilapso diem totum lacrimis ac plangoribus misella consumit Ap., ululabili cum plangore ad eum statim prosilit Ap., puerum illum parentes sui plangoribus fletibusque querebantur Ap., ea cum se diutino plangore cruciasset Ap., moenia Leptitana funestis plangoribus resonantia feminarum Amm.

Rauschen, das, Technik šumenje

rozamiento moški spol opraska, drgnjenje; trenje; šumenje, šelest(enje); figurativno majhen nesporazum

rumoreo moški spol šumenje, šelestenje