Stipendium, das, (-s, Stipendien) štipendija; ein Stipendium vergeben dati štipendijo
fellowship [féloušip] samostalnik
družba, občestvo, bratovščina, tovarištvo; položaj in plača visokošolskega profesorja; štipendija za znanstveno delo
pravno sodelovanje (pri)
stīpendium -iī, n (iz *stip[i]-pendium: stĭps in pendĕre denar odtehtati (odtehtavati)) stīpendium torej = odtehtavanje denarja, odtehtani denar; od tod
1. = aes militare mezda, plačilo za vojaško službo (vojaščino), vojaška plača; v Rimu so jo vpeljali l. 406: Varr., Iust., Amm., stipendium militare L., Plin. ali militum Cu., militum stipendia Plin., stipendium duum mensum Cu., stipendiorum solutio Iust., cum stipendium ab legionibus flagitaretur C., alicui (militibus, equitibus, exercitui) stipendium dare L., Brutus in Ci. ep., C. ali numerare Ci. ali exsolvere L., Lamp. ali persolvere Ci. ep., idem (sc. senatus) … victorem exercitum stipendio adfecit Ci., stipendium alicui decernere Ci. ep. ali constituere Q., modum (količino, vsoto) stipendii sibi ipsi constituere conati sunt Vell., stipendium accipere L., fraudare ali avertere C. poneveriti (poneverjati), ukrasti, (i)zmakniti, augere C., stipendium (stipendia) merere ali mereri vojaško mezdo (za)služiti, služiti v vojski, opravljati vojaško službo, biti v vojaški službi: primum stipendium meruit annorum decem septemque N., si statim stipendia mereri coeperamus Ci., auxiliaria stipendia mereri T. služiti pri pomožnih četah, služiti v pomožnih enotah, stipendiis honestis militare Eutr. v vojski imeti imenitno mesto (visok položaj), v vojski imeti visok čin.
2. meton.
a) vojna služba, vojaška služba, vojaška kariera, vojaščina: homo nullius stipendii S. ki ni nikdar služil vojske (v vojski), ki ni bil nikoli vojak, sextus decimus stipendii annus T.; večinoma v pl.: Vell. idr., finis stipendiorum Ci., partem militum, qui iam stipendiis confecti (po drugih confectis) erant, dimisit Ci., stipendia facere S. kot vojak služiti, opravljati vojaško (vojno) službo, cum stipendia … faciebatis L., cum stipendia pedibus (peš, kot pešec, v pehoti) propter paupertatem fecisset L., emerita stipendia S., L. doslužena vojaščina, končan vojaški rok, končana vojaška služba, fortissimae militiae stipendia emeritus Val. Max. zelo pogumno dosluživši vojaško službo, decimum annum dilectibus stipendiis se exhaustos esse L., stipendia implere L. epit., explere T., castrensibus stipendiis imbui Plin. iun. učiti se (vojaške) službe v (vojaškem) taboru (ostrogu); pren.: tamquam emeritis stipendiis libidinis, ambitionis … Ci. tako rekoč dosluživši pri … , plurium velut emeritis annorum stipendiis Col., functus omnibus humanae vitae stipendiis Sen. ph.
b) occ. posamezno službeno leto, leto službe, vojno leto, vojni pohod: octavo iam stipendio Hirt., si in singulis stipendiis is ad hostes exuvias dabit Pl., multa (minima) stipendia habere L., plurimorum stipendiorum milites L., stipendia alicuius numerare L., Iust., septem et viginti enumerare stipendia L., stipendiis duobus ter et vicies vulneratus est Plin., missionem dare vicena stipendia meritis T., quadragena stipendia senes tolerent T., quadragesimum id stipendium Caecina parendi aut imperitandi habebat T. štirideseto leto je služil Cecina deloma kot podrejeni, deloma kot poveljujoči.
c) metaf. služba nasploh: rex, cui (sc. Hercules) duodecim stipendia debebat Iust. ki mu je bil zavezan opraviti 12 služb (del, nalog).
3. davek, dajatev, dača, carina, tribút, kontribúcija, starejše dan (f): Enn. ap. Varr., Iust., Amm. idr., stipendium pendere C., L., stipendia pendere S., stipendium solvere L., stipendium capere (sc. se) iure belli, quod victores victis imponere consuerint C., stipendium imponere (sc. alicui) C., L., argentum in stipendium imponere L., stipendium conferre L., Vell., exigere L., remittere L., stipendio liberari C., de stipendio recusare C., iis (sc. virginibus Vestae) … stipendium de publico statuit L. dohodke; metaf.
a) nasploh dajatev: dira ferens stipendia tauro (= Minotauro) Cat.
b) pomoč, podpora, „štipendija“: alii aliquod stipendium nostro studio contulerunt Col.
c) kazen, pokora: quod me manet stipendium? … iussas cum fide poenas luam H.
borsa1 f
1. torba; mošnja:
la borsa della spesa nakupovalna torba
borsa da viaggio potovalka
borsa da tabacco mošnjiček za tobak
borsa dell'acqua termofor
borsa da ghiaccio vrečica za led
borsa diplomatica diplomatski kovček
2. ekst. mošnja, denar:
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
avere la borsa piena, vuota imeti polno, prazno mošnjo
aprire, sciogliere la borsa odpreti denarnico, razvezati mošnjiček
chiudere, stringere la borsa varčevati, skopariti
mungere, vuotare la borsa di qcn. molsti, izkoriščati koga
toccare qcn. nella borsa prositi koga za denar
pagare di borsa propria plačati iz lastnega žepa
3.
borsa di studio štipendija
4. premija, denarna nagrada (pri boksu)
5.
borsa di pastore bot. plešec (Capsella bursa pastoris)
6. anat. mošnja, vreča:
borsa scrotale mošnja
la borsa del canguro kengurujeva trebušna vreča
7. mešiček:
avere le borse sotto gli occhi imeti mešičke pod očmi, imeti nabrekle veke
8. pren. dolgčas; mora, dolgočasnež, tečnež:
che borsa! kakšen dolgčas!
étude [etüd] féminin učenje, uk, študij, šolanje, študiranje, čas študiranja; preučevanje, raziskovanje; znanje, učenost; študija, razprava; pretvara, umetničenje; musique etuda; študija (v upodabljajoči umetnosti); delovna soba; učilnica, čas učenja v učilnici; odvetniška pisarna; klientela, praksa; pluriel pripravljalna dela, študije
étude de notaire, d'avocat notarska, odvetniška pisarna
études des marchés raziskovanje tržišč, konjunkture
études primaires, secondaires šolanje v osnovni, srednji šoli
études supérieures, universitaires visokošolski, vseučiliški študij
bourse féminin d'études štipendija
cabinet masculin d'études delovni kabinet
camarade masculin d'études študijski tovariš
certificat masculin d'études odhodno, zaključno spričevalo
dessinateur masculin d'études projektant risar
homme masculin d'étude učenjak
maître masculin d'étude pomožni učitelj; nad
studio m (pl. -di)
1. učenje; študij, študiranje:
borsa di studio štipendija
lo studio delle lingue učenje jezikov
uomo di studio učenjak
2. študij (predmet preučevanja):
studi letterari, scientifici študij literature, znanosti
3.
studi pl. študij, visokošolsko šolanje:
cominciare, finire, interrompere gli studi začeti, končati, prekiniti šolanje
fare i propri studi šolati se
4.
studi pl. šolstvo, šolska organizacija:
provveditorato agli studi (pokrajinski) zavod za šolstvo
provveditore agli studi predstojnik (pokrajinskega) zavoda za šolstvo
5. raziskava; študija, monografija:
un pregevole studio sul Tartini izvrstna monografija o Tartiniju
6. glasba etuda
7. načrt, projekt; priprava:
essere allo studio preučevati se:
il progetto per l'acquedotto è allo studio projekt vodovoda še preučujejo
8. umet. študija
9. knjižno skrb, prizadevnost:
a sommo studio namerno, zanalašč
fare qcs. con ogni studio narediti kaj zelo skrbno
10. delovna soba, oprema (delovne sobe); pisarna; ambulanta:
studio fotografico fotografski atelje
studio di pittore slikarski atelje
11. film filmski studio
12. hist. univerza, vseučilišče