Franja

crepitate [krépiteit] neprehodni glagol
prasketati, pokljati; škripati

crepō -āre -uī -itum (onomatop.; prim. crepundia)

I. intr.

1. (za)glasiti se, (za)doneti, (za)-zveneti, (za)škripati ipd.; (o kovinskih predmetih, orožju) (za)zveneti, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)cvenketati: quid crepuit quasi ferrum modo? Pl., sinus crepantes V. šelesteča zlata tkanina, o si sub rastro crepet argenti mihi seria Pers. da bi žvenketal, aureolos manu crepantes amico donas Mart. cvenketajoče, cum primum crepuerit catena, discedet (amicus) Sen. ph., arma civilis crepuere belli Sen. tr.; (o vratih) zaškripati, zacviliti: crepuit ostium Pl., Ter., Petr., crepuit foris Pl., quidnam foris crepuit? Ter., crepuerunt fores Ter.; (o glasbilih idr. zvenečih predmetih) (za)doneti, (za)zveneti, (za)škrebetati: crepuit sonabile sistrum O., crepant cymbala et tympana Mel., lapidem … cotidiano solis ortu contactum radiis crepare tradunt Plin.; (o piskaču) (za)piskati: nec crepuit fissā me propter arundine custos (čuvaj mrliča, ki je moral občasno zapiskati na trstenico, da bi prebudil morda le navidezno mrtvega človeka) Pr.; (o zrelem žitu) pokati: messes area cum teret crepantes Mart.; (o zvoku padajoče toče) šumeti: crepat aurea grandine multā palla Stat.; (o udarcih) tleskniti (tleskati): verberum crepuit sonus Sen. tr.; (o poljubih) cmokniti (cmokati): circum cathedras basia crepant Mart.; (o stvareh, ki pokajo in se lomijo) (za)škripati, (za)hreščati: acuto in murice remi obnixi crepuere V., crepant aedificia, antequam corruant Sen. ph., ubi tecta crepuerunt Sen. ph.; (o gorečih predmetih) prasketati, sikati: crepat in mediis laurus adusta focis O., crepat ad veteres herba Sabina focos Pr.; (o delih človeškega in živalskega telesa): intestina mihi, quando esurio, crepant Pl. po črevesju mi kruli, dentes crepuere retecti Pers. so (od strahu) zašklepetali, ille, cuius dentes crepuere sub pugno Sen. ph., crepuere mālae Sen. ph., digiti cripitantis signa Mart. tleskajočega prsta; pren.: levis crepante lympha desilit pede H. s šumečo nogo = šumeč, žuboreč; (o človeških zvokih) oglasiti (oglašati) se: vox generosa, quae … subito data crepuit Sen. ph.; poseb. glasno vetrove spuščati, glasno prdniti (prdeti): quamvis sibi caverit crepando Mart.; šalj.: crepuerunt clare Pl.

2. pren. pokniti (pokati) = počiti, razpočiti se, razleteti se, (o posodah): Aug.; (o rastlinah): Fulg.; (o osebi): crepuit medius Vulg. se je na sredi razpočil.

— II. trans.

1.
a) (z zunanjim obj.), udarjati na kaj, da zveni: aere (cimbale iz medi, namreč ob mesečevem mrku) Stat., aureolos Mart. z zlatniki cvenketati.
b) (s proleptičnim obj.) udarjajoč kak glas povzročiti (povzročati), ploskati komu v pohvalo: cui populus frequens laetum theatris ter crepuit sonum H., manibus faustos ter crepuere sonos (Musae) Pr.

2. pren. kaj razglašati = govoričiti o čem, kaj venomer glasno praviti ali oznanjati, vedno v ustih (na jeziku) imeti, blebetati: Lucr., leges Pl., immunda … verba H., sulcos et vineta mera H., quis post vina gravem militiam aut pauperiem crepat? H. kdo toži … o … , si quid Stertinius veri crepat H.

Opomba: Nenavaden cj. plpf. crepasset: Prud.

cricchiare v. intr. (pres. cricchio) prasketati; škripati

crier [krie] verbe intransitif kričati, vpiti; klicati; vreščati, cviliti, škripati; kruliti (želodec); cvrkutati (cvrček); lajati (lovski pes); robantiti (contre, après proti, na); v nebo vpiti; verbe transitif vpiti (quelque chose po čem, nad čem); razkričati, raztrobiti; zaklicati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); na javni dražbi prodati (pohištvo)

crier de toutes ses forces na vso moč vpiti
crier à tue-tête, comme un sourd, comme un perdu, comme un brûlé, comme un damné, comme un putois, comme un veau na ves glas vpiti, se dreti
crier famine, la faim, misère tóžiti, tarnati o svoji lakoti, gladu, bedi
crier grâce priznati svoj poraz in prositi nasprotnika za prenehanje boja
crier au feu, au secours vpiti, da gori, vpiti na pomoč
crier de peur kričati, vpiti od strahu
crier gare, casse-cou opozoriti na nevarnost
crier des journaux glasno prodajati časopise
crier son mépris à quelqu'un glasno kazati svoj prezir do koga
crier son innocence glasno zatrjevati svojo nedolžnost
crier au scandale, à la trahison javno, glasno vpiti o škandalu, o izdaji
crier vengeance klicati po maščevanju
crier sur les toits à son de trompe na veliki zvon obesiti
cela se crie sur les toits to že vrabci na strehah čivkajo

crisser [krise] verbe intransitif škripati, škrtati; cviliti

crisser des dents škrtati z zobmi
le gravier crisse sous les pas gramoz škriplje pod koraki, pod nogami

crujir pokati; škripati, škrtati; šumeti (svila)

el crujir de tripas krulba
crujirse (Meh) zmrzniti (tekočine)
hacerse crujir las articulaciones de los dedos s prsti pokati

crunch [krʌnč]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
žvečiti, hrustati, škrtati, hreščati, škripati, treti; utirati si pot

2. samostalnik
škrtanje, hrustanje, žvečenje, škripanje, hreščanje

cvíljeti cvílīm (ijek.), cvíleti cvílīm (ek.)
1. cviliti: pas je cvilio za mnom
2. cviliti, škripati: vrata cvile u zarđalim šarkama
3. tarnati, žalovati: cviljeti od žalosti

cvŕčati -īm
1. cvrčati, cvrketati, čričati: cvrčak cvrči; oko prozora cvrče vrapci; dijete, dete cvrči; mokra cerovina na vatri cvrči; pileći but cvrči u tavi
2. ščebetati: lasta cvrči pod krovom
3. škripati: rabadžijska kola cvrče na drumu

cvŕkati -am
1. cvrčati: cvrček cvrči v vinogradu
2. škripati: čevlji cvrkajo, sneg cvrka pod nogami

cvrketáti -ám
1. cvrkutati: lastovke glasno cvrketajo
2. puckarati, praskati: sveča dogoreva in cvrketa
3. škripati: škornji cvrketajo

cvrkútati -am
1. cvrkutati: kobilice, murni, ptice cvrkutajo; ta otrok venomer cvrkuta
2. škripati: lesene stopnice cvrkutajo pod težkimi koraki
3. puckarati, praskati: plamenček petrolejke cvrkuta v sobi

cvŕljiti cvr̂ljīm
1. pražiti, cvreti: u tavi se cvrlje uštipci; na ražnju se cvrlji svinjetina
2. cvrčati: u ustima mu cvrljio čepac od cigare
3. praskati: pisar je cvrljio perom po papiru
4. škripati: točkovi cvrlje u kalovitu putu

gēmere

A) v. intr. (pres. gēmo)

1. ječati, stokati (tudi pren.):
il popolo geme sotto il dominio straniero ljudstvo ječi pod tujim jarmom

2. škripati, ječati:
il palco gemeva sotto il peso eccessivo tribuna je škripala pod preveliko težo
fare gemere i torchi tiskati; šalj. tiskati slabo napisana dela

3. hrumeti, bučati (morje)

4. godrnjati

5. gruliti (golob)

6. kapljati, curljati, pronicati (tudi pren.):
la ferita ha gemuto a lungo rana je dolgo krvavela
la luce geme da uno spiraglio pren. svetloba pronica skozi špranjo

B) v. tr. izločati:
la ferita gemeva sangue iz rane je tekla kri

gemir [-i-] vzdihovati, ječati, stokati; tuliti, bučati; pokati, škripati (les)

gémir [žemir] verbe intransitif ječati, stokati; škripati

gémir de douleur ječati od bolečine
gémir sous le poids des années trpeti pod težo let
gémir dans les jers trpeti, ječati v okovih
gémir de son sort tóžiti o svoji usodi
la colombe gémit golob(ica) gruli
le vent gémit veter ječi
la porte gémit vrata škripljejo

gemō -ere -uī (-itum) (prim. gr. γέμω poln sem, γόμος naklad, tovor)

I. intr.

1. (o osebah) vzdihovati, ječati, ihteti, stokati, javkati, tarnati: PL., SEN. PH., turpe nec dignum viro (est) gemere CI., gemebant Syracusani CI., gemente populo Rom. CI., „o felicem coniuge matrem“ dixit et gemuit O., gemere in tauro, saeve Perille, tuo PR., nullo gemit hic tibicina cornu IUV.; z abl. causae: gemere desiderio mei CI.

2. metaf.
a) (o živalih) gementes (leones) LUCR. rjoveči, nec gemere ... cessabit turtur V. gruliti, gemuit noctua PR. je skoviknila, gemit (equus) O. rezgeta, gemuere iuvenci O. so (za)rulili.
b) (o stvareh) (za)škripati, ječati, pokati, bobneti, bučati ipd.: plaustra gemunt V., gemuit sub pondere cymba V., mālus ... antemnaeque gemunt H., visam gementis litora Bospori H., gemuit parvo mota fenestra sono O., gubernacula gemunt PLIN. IUN.; z abl. causae: gemit ultima pulsu Thraca pedum V., gemit impositis incudibus Aetna V., cuneis gemit grave robur adactis VAL. FL., vesana misto conventu delubra gemunt CL. –

II. trans. vzdihovati, žalovati nad čim ali kom, žalostiti se nad kom ali čem, žalostiti se zaradi koga ali česa, obžalovati koga ali kaj: quod ... senex graviter gemam ENN. FR., haec gemebant boni CI., plagam acceptam gemit res publ. CI., dare quod gemerent hostes LUCR., acerba gemens O. bridko vzdihujoč, multa (multum PH.) gemens V. glasno stokajoč (ječeč), multa gemens ignominiam V. glasno vzdihujoč nad sramoto, Ityn flebiliter gemens (infelix avis) H., talia voce gemit VAL. FL.; v pass.: hic status una voce omnium gemitur CI. EP., vita gemenda est O.; z ACI: sulfura contemni vicus gemit H., arbor gemuit sua robora flagellari O., servum te gemis esse diu MART.; z inf.: paucis ostendi gemis H., dominique gemit captivus inire imperia STAT.

gnash [næš] neprehodni glagol & prehodni glagol
škripati, škrtati

to gnash the teeth škrtati z zobmi; figurativno besneti

grate¹ [greit] prehodni glagol & neprehodni glagol (against, on, upon)
praskati; škripati, škrtati; strgati
figurativno dražiti, biti zoprn

to grate on (ali upon) one's nerves iti komu na živce
to grate one's teeth škrtati z zobmi

gride [graid]

1. samostalnik
škripanje, struganje

2. neprehodni glagol
škripati, škrabati (against)
strgati