Franja

cornū -ūs, n, redk. cornus -ūs, m in cornum -ī, n (indoev. kor. ker kvišku moleti, štrleti; prim. gr. κέρας = kelt. karn = got. haā̆rn = nem. Horn, gr. κραγγών neka rakovica, lat. cerebrum, cervus [iz *kerasvos])

1. rog, v pl. rogovi, rogovje: Cat., Lucr., Sen. tr., Col. idr., cornu hirci V., bubulum Plin., arietinum Plin., M., alias (animantes videmus) esse cornibus armatas, alias habere effugia pennarum Ci., cornua cervi Varr. idr., cornua tauri Varr., O. ali Tauri (ozvezdja) O., dextrā cornum (tauri) tenet O., cornua iuvencorum N., boum C., torta cornua arietis V. ali Arietis (ozvezdja) Ci. poet.; pesn.: surgens in cornua cervus V. svoje rogovje visoko držeč, irasci in cornua discit ali temptat (taurus) V. svojo besnost v rogove poganjati, armenti modo dux vires in cornua sumo O., torvi in cornua tauri Sil. (prim.: ταῦροι εἰς κέρας ϑυμούμενοι Euripid.); rečne in druge bogove (poseb. Bakha) so upodabljali z bikovo glavo (z bikovimi rogovi) v znak plodnosti in obilnosti ali moči in silovitosti: gemina auratas taurino cornua voltu Eridanus V., Achelous lacerum cornu caput abdidit undis O., cornibus aureis receptis Mart. (o Renu), Bacche, veni dulcisque tuis e cornibus uva pendeat Tib., te (sc. Bacchum) vidit insons Cerberus aureo cornu decorum H., tibi (sc. Baccho), cum sine cornibus adstas, virgineum caput est O.; cornu Copiae rog (iz)obilja, med zvezde umeščeni rog koze Amalteje, iz katerega se je baje cedil nektar, podoba plodnosti in obilnosti: Gell., nam haec allata (epistula) cornu copiae est Pl.; prim.: hic tibi copia manabit ad plenum benigno ruris honorem opulenta cornu H., divesque meo Bona Copia cornu est O.; pozneje kot ena beseda Cornūcōpia -ae, f: Lact., Amm.; isto tudi cornu copiosum: Petr. Pren.: alicui obvortere cornua Pl. ali cornua vertere in aliquem Ap. ali in aliquem tollere cornua H. rogove (zobe) komu pokazati, tu (amphora) … addis cornua pauperi H. daješ revežu srce, ga opogumiš, tum (mero) pauper cornua sumit O. se opogumi, venerunt capiti cornua sero meo O. pozno so mi zrasli rožički = pozno sem se opogumil, coeperunt mihi hinc inde cornua increscere Hier.

2. occ.
a) rog, roženina (na kljunu ali kopitu): Ca., Sil., oraque cornu indurata rigent O., solido graviter sonat ungula cornu O.
b) roženica (v očesu): Plin.
c) pl. cornua škarje (rakov): Plin.
č) cornua elephanti slonovi zobje, okli: Varr., Plin.; od tod cornu Indicum Mart. slonova kost, slonovina.

3. met. iz roženine narejene stvari,
a) roženina (rog) kot kadilo ali zdravilo: cornu cervinum incendere Varr., cornu cervinum purgat, cornu bubulum combustum Cels.
b) rog = trobilo, rožnica, lovski, pastirski rog, poseb. pa bojni rog, s katerim so vojski dajali znamenja: Varr., Lucr., O. idr., ille arma misit, cornua, tubas, fasces, signa Ci., cornuque recurvo Tartaream intendit vocem V., aereaque adsensu conspirant cornua rauco V., saeva tene cum Berecyntio cornu tympana H., minaci murmure cornuum perstringis aures H., datur cohortibus signum cornuaque ac tubae concinuere T.; bojni rog je bil sprva iz živalskega roga, okovan s srebrom, pozneje pa iz pločevine: non tuba directi, non aeris cornua flexi O.; tudi rožiček, ki se je nataknil na spodnji del frigijske piščali, da se ji je ojačal glas, potem frigijska piščal sama: adunco tibia cornu, infracto (ali inflexo) Berecyntia tibia cornu O., nullo gemit hic tibicina cornu Iuv., cum tibia lumbos incitat et cornu pariter vinoque feruntur … maenades Iuv.
c) rožén lijak (livek): Col., latices infundere cornu (abl.) V.
č) rožena steklenica (za olje): cornu ipse bilibri caulibus instillat H.
d) rogova, iz katerih je sestavljen lok, zato v pl., potem tudi lok sam: flexumque a cornibus arcum tendit O., viderat adducto flectentem cornua nervo O.; pa tudi v sg.: libet Partho torquere Cydonia cornu spicula, Ascanius curvo direxit spicula cornu, spicula torquebat Lycio Gortynia cornu V., flexile cornu O., crebra Cydoneo fundebat spicula cornu Sil.
e) roženina svetilke in od tod rožena svetilka sama: Vulcanum in cornu gerere Pl., lumen per cornu transit Lucr., cornu lanternae translucidum Plin.
f) rožen odmevnik pri liri; lira je bila sestavljena iz dveh odmevnih rogov, ki sta bila spojena s kobilicama (prečnicama), na katerih so bile napete strune: in fidibus testudine resonatur aut cornu Ci., cornibus iis, qui ad nervos resonant Ci.

4. pren. rogu podobne stvari,
a) rog = mesnat izrastek, velika bradavica na čelu: tua cornu ni foret exsecto frons H.; pri Kampancih so bili taki izrastki na glavi baje precej pogosti, od tod: Campanus morbus H.
b) cornua rogovi = čopi na glavah Germanov, ki so kakor rogovi moleli kvišku: Iuv. (XIII, 165).
c) cornu ali cornua (lunae) rogova (roglja) polmeseca, lunin krajec: Ci. ap. Non., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., nunc senescentem exiguo cornu fulgere lunam non mirarentur L., lunae se cornua complent V., nec nova crescendo reparabat cornua Phoebe O., lunaria cornua O., luna nova curvata in cornua Plin., ad cornua redire Aug. (o luni).
č) cornua rogaste ali lijakaste konice na stožčastem vrhu čelade, v katerem je tičala na več čopov razdeljena perjanica, rogovi, stožci na čeladi: rubrae cornua cristae V.; v sg.: alterum cornu galeae L.
d) zakrivljen konec jadrnice (rajne) in met. jadrnica, rajna: cornua velatarum obvertimus antennarum V., torquent cornua nautae H., ardua iamdudum demittite cornua O., navita cornua locat in arbore (na jadrnik) O., iam diductis extendunt cornua proris Lucan., cum rapidum hauriret Borean et cornibus omnīs colligeret flatus Sil.
e) slonokoščen ali zlat in poslikan glavič na paličici, okrog katere so bili omotani knjižni zvitki: candida (slonokoščene) nec nigrā cornua fronte geras (sc. lĭber) O., inter geminas pingantur cornua frontes Tib., explicitum nobis usque ad sua cornua librum et quasi perlectum … refers Mart. do … glavičev = do zadnje vrstice.
f) rokav reke: Isi, Paraetonium … quae colis et septem digestum in cornua Nilum O.
g) rt(ič), ab utroque portūs cornu moles iacimus C. in Ci. ep., promunturia, quae cornibus obiectis ab alto portum faciunt L., angustis inclusum cornibus aequor O., terrae cornua trina O., quod (iugum montis) … altero cornu in diversum litus excurrit Cu., excurrit deinde in altum vasto cornu promunturium Plin., Cnidus in cornu paene insulae posita Mel., Ambracii sinūs cornua Fl.
h) vrh, sleme, vršina gore, rtina: cornua Parnassi Stat.
i) (skrajni) konec, krilo kakega kraja: in duobus velut cornibus Graeciae (na Peloponezu in v Makedoniji) L., in cornu primus sedebat Casca L. v najbolj sprednji vrsti klopi, postquam filium in cornu scribae humiliorem fortuna sua locum obtinentem conspexisset Val. Max., iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., in cornibus comitii positae statuae Plin., cornibus in summis ponere membra Iuv., cornibus inter se coëuntibus fecit amphitheatrum Plin. iun., iacēre cornu sinistro (stibadii) Sid.; occ. (voj.) krilo vojske: Ter., S. idr., dextrum, sinistrum c. C., ipse a dextro cornu … proelium commisit C., (Epaminondas) alterum tenuit cornu N. je poveljeval na enem krilu, je zapovedoval enemu krilu, ipse, quo cornu rem gessit, fuit superior N., circuire hostem a cornibus L., cornua facere, extendere, diducere, producere L., dextrum, laevum navium c. Vell.; pren.: cornua disputationis commovere (k umiku prisiliti) Ci.

Opomba: Nom. sg. cornum: Varr.; acc. sg. cornum: Lucr., O., Gell., Veg., Prisc.; nom. sg. cornuum ali cornuus, od koder acc. cornuum: Isid.; nom. sg. cornus: Varr. ap. Non., od tod abl. pl. cornibus s sledečim qui (gl. zgoraj) Ci. (De nat. deor. II, 59, 149); gen. sg. cornuis: M.

émondoir [emɔ̃dwar] masculin škarje, nož za trebljenje dreves

fauchette [fošɛt] féminin škarje (za obrezovanje žive meje)

Flasche, die, (-, -n) steklenica; für Gase: jeklenka; beim Hebezeug: škarje; (Säuglingsflasche) steklenička; figurativ Mensch: zguba

foárfece n škarje

fōrbici f pl.

1. škarje:
forbici da sarto, da parrucchiere krojaške, frizerske škarje
avere una lingua tagliente come le forbici pren. biti hud opravljivec, imeti hudoben jezik
usare, adoperare le forbici, dare un colpo di forbici pren. rezati, krajšati (članek, film ipd.)
le forbici della censura pren. cenzurne škarje
le forbici dei prezzi agricoli e industriali škarje poljedelskih in industrijskih proizvodov

2. zool. pog. klešče (pri rakih ipd.)

for-ceps -cipis, m., f. (iz formus [= gr. θερμός] gorek in capere, torej = gorko (= gorke reči) prijemajoča stvar [prim. stlat. pl. formucapēs P. F.])

1. kovaške ali kuhinjske klešče: Hier., versantque tenaci forcipe ferrum (Cyclopes) V., ferrum igne rubens forcipe curva faber eduxit O.; klešče kot ranocelniško orodje: Cels.; poseb. za izdiranje zob: Luc., Ca., Varr., Col., Iuv., Suet.; klešče ali škarje pri škripcu: Vitr.; klešče kot mučilo: comprensa forcipe lingua O.; pren.: ceu guttura forcipe pressus O.

2. metaf. klešče, posebna bojna razporeditev, pri kateri so se krila razhajala: Ca. ap. Fest., Gell., Veg., Amm. klešč(ic)e hroščev: Plin.

Opomba: Gen. pl. forcipium: Luc.

forfex -ficis, m, f (morda iz forceps po premetu (metatezi) soglasnikov: forpecs > forpex in (ko se je p priličil začetnemu glasu f ) forfex)

1. škarje: Cels., Col., Serv.; poseb. brivske škarje, Mart.

2. škarje ali klešče pri škripcu: ferrei forfices Vitr.

3. metaf.
a) ščipalnica oz. klešče rakov in žuželk: Plin.
b) škarje ali klešče, neki bojni red = forceps 2. b): Gell., Veg.

Gesparr, das, (-s, ohne Plural) Baukunst, Architektur škarje (ostrešje), tramovje

màkaze mȁkāzā ž mn. (t. makas, ar.) škarje: sjeći papir, hartiju, platno -ama; kolima ući u makaze avtom zapeljati v škarje; pasti u makaze neprijateljskih mitraljeza; upasti u makaze priti v brezizhodni položaj; igrati se makaze brusiti škarjice; zabranjene su makaze na glavu i tijelo protivnika

nôžice nôžīcā ž mn. škarje

rovesciata f šport strel čez ramo; žarg. škarje (pri nogometu)

Schere, die, (-, -n) škarje (tudi figurativ); bei Krebsen: klešče, škarje; Sport beim Turnen: strig; Pferdesport: stroga brzda; Jagd beim Birkhahn: rep; beim Wagen: ojnice; gekröpfte Schere ukrivljene škarje

scissors [sízəz] samostalnik množina
(= a pair of scissors) škarje
šport škarje (na konju)

scissors and paste figurativno sestavljanje (knjige, poročila itd.) iz izrezkov iz drugih knjig, poročil itd.; kompilacija
lamp scissors škarje za utrinjanje
nail scissors škarje za nohte
I want a pair of scissors potrebujem škarje

secūricula -ae, f (demin. secūris)

1. sekirica: PL., MART., PLIN. (po nekaterih izdajah sericulam)

2. meton. kot arhit. t. t. spoj z lastovičjim repom, škarje, neki škarjasti način spenjanja (gr. πελεκῖνος): VITR.

sforbiciata f

1. strig s škarjami:
dare una sforbiciata ai capelli pristriči lase

2. šport škarje

škȁre škârā ž mn. (stvn. scari) škarje: škare za papir, za rezanje lima, za rezanje ljepenke; škare za kosu; krojačke škare -ama sjeći tkanine, limove, papir, hartiju; škare cijena u privredi; voziti u škare

štìpāljka ž
1. utrinjač, usekalnik: štipaljka za svijeću
2. klinček, zapenjača za perilo: -e za prikačivanje rublja za konop kad se suši
3. ščipalnik: naočale sa zlatnim -ama
4. rakove klešče, škarje

štípci štȋpācā m mn.
1. rakove klešče, škarje
2. ojesna igla

tijera ženski spol škarje; rezilo; koza za žaganje; odtočna cev ali jarek; strigač ovac; figurativno obrekovalec; kramljanje

buena tijera (pop) hud jedec
cama de tijera zložljiva postelja
de media tijera srednji, poprečen
mesa de tijera podaljšljiva miza
silla de tijera zložljiv stol
cortar de tijera prikrojiti obleko
tijeras pl škarje