Franja

Zadetki iskanja

  • lȁkomica ž
    1. lakomnica
    2. rake, mlinski žleb
    3. lakomnica, škaf, lij za vlivanje vina v sod
    4. ekspr. samoten kraj: teško tebi u ovoj -i
  • mastēllo m čeber, škaf
  • Schaff, das, (-/e/s, -e) škaf
  • Schaffel, das, škafek, škaf
  • šâfolj m (srvn. schaf) škaf
  • tina ženski spol kad, čeber, brenta, škaf; banja; tekočinska mera (258 l)
  • tub1 [təb] samostalnik
    kad, čeber, golida; sod, sodček; vedro; škaf
    (= bath tub) kad za kopanje, banja; kopel v banji
    zastarelo potilna kopel
    navtika neokretna ladja, "škatla"
    šport čoln za urjenje v veslanju
    mineralogija koš za prenašanje rude, voziček, hunt
    sleng prižnica, leca
    figurativno debelušna oseba, debelinko

    washing-tub pralni čeber
    to have a tub (o)kopati se (v banji)
  • vāsārius 3 (vās) k posodju sodeč, za posodje namenjen, posoden: altera vasaria (za posodje) mensa erat lapidea quadrata oblonga una columella; vocabatur cartibulum Varr.; subst. vāsārium -iī, n

    1. denar za pohištvo, denar za hišno opremo, ki so ga dobili v provinco odhajajoči namestniki, opremnina: nonne sestertium centiens et octogiens quod quasi vasarii nomine in venditione mei capitis ascripseras, ex aerario tibi adtributum Romae in quaestu reliquisti? Ci.

    2. denar za olje, darilo oljarju, oljarina, oljnina: accedet oleum et sale suae usioni, quod satis siet, vasarium Ca.

    3. kad, čeber, škaf v kopališču za vročo ali mlačno vodo: sic enim efficietur, ut vasaria et hypocausis communis sit eorum utrisque Vitr.

    4. seznam, spisek, zapisek, arhiv: Plin. in poznejši pisci.
  • лоханька f škaf, Čeber
  • ушат m čeber, škaf
  • barbotière [-tjɛr] féminin račja mlaka; čeber, škaf za mešanje konjske krme
  • kàblina ž velik kabel, velik škaf: kablina vode
  • lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

    1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

    2. occ.
    a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
    b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
    c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
    d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
    e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
    f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

    3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

    4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

    Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.
  • oiseau [wazo] masculin ptič, ptica; škaf za malto

    oiseau migrateur (ali de passage), chanteur (ali de chant), nocturne (ali de nuit), de mer, aquatique, de proie, des Canaris ptica selivka, pevka, ponočna, morska, vodna, roparska, kanarček
    oiseau de paradis ptica rajčica
    oiseau bleu vodomec
    oiseau de Junon, de Jupiter, de Vénus, de Minerve pav, orel, golob, sova
    oiseaux pluriel domestiques perutnina
    un drôle d'oiseau čuden ptič, čudak
    oiseau de bon, de mauvais augure oseba, ki prinaša dobre, slabe novice
    à vue d'oiseau, à vol d'oiseau iz ptičje perspektive
    à vol d'oiseau v ravni črti
    avoir un appétit d'oiseau imeti slab tek, malo jesti
    la belle plume fait le bel oiseau obleka dela človeka
    petit à petit l'oiseau fait son nid zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača
    avoir une cervelle d'oiseau imeti ptičje možgane, biti zelo lahkomiseln
    être comme l'oiseau sur la branche biti na začasnem, nestalnem, negotovem mestu
  • sapine [sapin] féminin deska, tram, škaf iz jelovine
  • kab|el2 moški spol (-la …) (škaf) der Kübel
    figurativno lije kot iz kabla es gießt in Strömen
  • nanosíti (prinašati) to bring; to carry; to accumulate

    nanosíti vodo v škaf to bring water to the tub
    nanosil ji je drv he brought her firewood
    nanosila je na mizo vse, kar je imela everything she had she piled on to the table
  • scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)

    1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).

    2. occ.
    a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
    b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN.
  • škáfec (-fca) m dem. od škaf mastelletto, tinozza
  • zamočíti (-ím) perf.

    1. ammollare, mettere a mollo; bagnare, inzuppare:
    zamočiti škaf, da ne pušča mettere a mollo il mastello perché non perda acqua

    2. ekst. annaffiare, bagnare:
    zamočiti diplomo annaffiare la laurea