hīrsūtus 3 (gl. hircus)
1. sršast, sršeč, razmršen, razkuštran, kosmat, ščetinast
a) o stvareh: Col., Amm., supercilium V., comae O., Cu., crines, barba O., hirsuta saetis leonis vellera O., h. collum Iuv., hirsuta barbis cutis Prud.; pesn.: h. imagines O. podobe starih Rimljanov.
b) o bitjih: cristā hirsutus equinā V., h. canis, leo, h. ferae O., hirsutus corpore cānīs (sc. capillis) O., feminae toto corpore hirsutae Mel., h. capella Iuv., h. senex Suet., (Caligula) capillo raro … , hirsutus cetera (sicer) Suet., hirsutos (= incomptos) cum sperneret olim gens vicina procos Sil., hirsuti capillis Amm.; enalaga: Hiemps, canos hirsuta capillos (gr. acc.) O. z razmršenimi belimi lasmi, hirsutus amictu O. v hrapavi (raskavi) obleki.
2. bodeč, bodljiv: aliae (animantium) spinis hirsutae Ci., h. frondes V. listje trnovih grmov, castaneae, vepres V., folia Ap., h. folia hirsutiora Plin.
3. metaf. grób, surov, brez lipša, neotesan, preprost: Getae O., nihil est hirsutius illis (Eunii annalibus) O., peccata malis hirsuta doloribus Prud.
Zadetki iskanja
- hispid [híspid] pridevnik
botanika, zoologija kosmat, kocinast, ščetinast - hispide [ispid] adjectif, botanique ščetinast
- híspido ščetinast
- irsuto agg. sršat, nasršen, ščetinast; dlakast
- patchy [pǽči] pridevnik (patchily prislov)
krpast, ves zakrpan; neenakomeren, neenoten; ščetinast (brada) - ríspido raskav, hrapav; ameriška španščina ščetinast, sršat
- saeti-ger -gera -gerum (saeta in gerere) ščetinast: LUCR., STAT., VAL. FL. idr., sus LUCR., V., O., pecus O., vestis PAUL. NOL. iz kozje dlake; subst. saetiger -gerī, m merjasec, veper, divji prašič: O., MART.
- saetōsus 3 (saeta) ščetinast, kocinast, kosmat: aper V., frons, membra H., pectus CELS., verbera PR. iz dlake (kože) zvit bič, aures tauri PLIN.
- sétacé, e [setase] adjectif ščetinast
- setaceous [si:téišəs] pridevnik
ščetinov, ščetinast - setiform [sétifɔ:m] pridevnik
ščetinast - setoloso agg. ščetinast
- setoluto agg. knjižno ščetinast
- stoppelig ščetinast, neobrit
- stubby [stʌ́bi] pridevnik
čokat, tršat; (ki je) poln štorov; ščetinast, bodikav - щетинистый ščetinast, naježen
- Stoppelbart, der, neobrit/ščetinast obraz, strnišče na bradi
- stoppelbärtig neobrit, ves ščetinast
- ēricius -iī, m (nam. hēricius iz ēr [prvotno *hēr] = gr. χήρ; indoev. kor. g̑her sršeti, ščetiniti se, ščetinast; prim. lat. horrēre, hirsūtus, hirtus)
1. jež: Varr. ap. Non., Vulg., Isid.
2. pren. (voj.) jež, z železnimi ostmi ali zobmi okovano bruno za odvračanje sovražnikov, rogatka: S. ap. Non., erat obiectus portis ericius C.