Franja

Zadetki iskanja

  • goētia -ae, f (gr. γοητεῖα) čaranje, čarovnija: AUG.
  • Hexerei, die, čarovništvo; čaranje; figurativ coprnija, čarovnija
  • incantesimo m čaranje, čarovnija, čar (tudi pren.):
    rompere l'incantesimo razbiti čar, čarobni trenutek; razbliniti iluzije
  • incanto1 m

    1. čarovnija:
    come per incanto naenkrat, kot po čudežu
    d'incanto čudovito, odlično

    2. pren. čar, čarobnost:
    rompere l'incanto razbiti čar, čarobnost trenutka, razbliniti iluzijo
  • magia f

    1. magija, čarovništvo, čarovnija, čaranje

    2. pren. (incanto) čar
  • magia ženski spol čarovništvo, čarovnija, čar; vedeževalstvo iz zvezd

    magia negra črna umetnost
  • maléfice [malefis] masculin urok, začaranje; čarovnija

    écarter les maléfices odvračati uroke
    jeter un maléfice sur quelque chose uročiti kaj
  • maleficium (starejše malificium) -iī, n (maleficus, malificus)

    1. zločin(stvo), hudodelstvo, malopridnost (naspr. beneficium): Suet., m. admittere, committere, facere Ci., cetera maleficia tum persequare, ubi facta sunt S., veteribus benefactis nova pensare maleficia L.

    2. sovražnost, poškodba, (o)škodovanje, prizadeta škoda: sine ullo maleficio C., sine maleficio et iniuriā transire C., ab iniuriā et maleficio temperare C., se non maleficii causa (s sovražnim namenom) ex provincia egressum C.; meton. škodljive živali (živalce), škodljivci, mrčes: Plin.

    3. occ.
    a) goljufija, goljufanje, prevara, varanje, sleparstvo: Q., Plin.
    b) čarovnija, čarodejstvo, čarovno dejanje, bajilo, čarovno sredstvo: alia maleficia (po drugih: malefica), quīs creditur animas numinibus infernis sacrari T., devotionibus ac maleficiis quidvis efficere posse Ap., magica maleficia Ap., carminum maleficia Isid.
  • male-ficus (starejše mali-ficus) 3, adv. (male oz. malum in facere)

    1. hudobno ravnajoč, zlo povzročajoč, zločinski, hudodelski, malopriden, brezbožen: mores Pl., homines Ci. zločinci; superl.: maleficentissimos incolumes praestitit Suet., malefice agere Pl. delati drugim v škodo, ravnati kakor malopridneži.

    2. zavisten, sovražen, škodljiv, kvaren, slab: Amm., maleficam naturam nactus est in corpore fingendo N., bestia piscibus malefica Plin., m. sucus Vitr., superstitio Suet.

    3. occ. čarodejen; od tod subst.
    a) maleficus -ī, m čarodej(nik), čarovnik: Cod. I., Cod. Th.
    b) malefica -ae, f čarodejka, čarovnica: Lact.; maleficum -ī, n čarovnija, čarodejstvo, čarovno dejanje, bajilo, čarovno sredstvo: alia malefica (po drugih: maleficia), quīs creditur animas numinibus infernis sacrari T.
  • medicāmen -inis, n (pesn. beseda; medicāre)

    1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, tj. zdravilo glede na svojo snovno podstat, occ. zdravilo nasploh, lek, celilo, mazilo, obliž: T., Col., validum m. O., medicaminibus curari Ci., medicamina Pontica Iuv. mitridat, neki protistrup, medicaminibus corpus adversus venena firmare Aur. s protistrupi; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo: quasso medicamina imperio circumspectare Sil., iratae medicamina fortia praebe O.

    2. (v slabem pomenu)
    a) strup, strupena pijača, strupena snov: L. epit., Val. Fl., m. impura Fl., infusum delectabili cibo boletorum venenum, nec vim medicaminis statim intellectam T., tantum medicamina possunt Iuv. splavila.
    b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: m. triste, incertum O., qui vestras maximus aevo est dux gregis inter oves, agnus medicamine fiet O.

    3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
    a) snov, s katero se spremeni, izboljša, izčisti kaka naravna snov (prirodnina): vitiosum Col. začimba, optimus caseus est, qui exiguum medicaminis habet Plin. sirila, vina medicamine instaurare Plin. bistriti, čistiti, fecundum fimi m. Plin. iztrebljanje pospešujoča moč, odvajalo, odvajalno sredstvo.
    b) barvilo, barvína, barva: Plin., Petr., croceum Lucan.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Iuv., facies medicamine attrita Petr., vestrae medicamina formae O.
  • medicāmentum -ī, n (medicāre) = medicāmen

    1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo, tudi mazilo, obliž: hoc die solitum vinum novum et vetus libari et degustari medicamenti causā Varr., m. bibere, m. sumere Cu., medicamentum concipitur venis Cu., medicamentum diffundit se in venas Cu., m. componere, m. haurire Plin., medicamenta, quibus sanarentur oculi Sen. ph., epotis aliquibus medicamentis Cels., medicamento uti Suet., salubre L. ali salutare Ci., medicamentum dare ad aquam intercutem Ci.; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo zoper kaj: doloris, laborum Ci., illud panchrestum m. suum Ci. (v denarju).

    2. (v slabem pomenu)
    a) strup, strupena pijača, strupena snov: medicamento sagittas tingere Plin., coquere medicamenta L., medicamento epoto L., medicamentis partum abigere Ci. s splavili.
    b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: Plin., Petr., medicamento Peliam fecit adulescentulum Pl., m. amatorium Suet. ljubezenski napoj, medicamentis aquam inquinare Hyg.

    3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
    a) čistilo, začimba: vini Ca., Col.
    b) barvilo, barvína, barva: Ci. fr., Plin., Sen. ph.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Sen. ph.; pren.: fucati medicamenta candoris et ruboris Ci. belilo in rdečilo besed, prisiljeno lepotičenje govora.
  • medicātus -ūs, m (medicāre) bajilo, čarovno sredstvo, čarovnija: O.
  • medicine1 [méd(i)sin] samostalnik
    zdravilo; medicina, zdravstvo; čarovnija (pri Indijancih)

    forensic medicine sodna medicina
    to give s.o. some of his own medicine povrniti milo za drago
    to take one's medicine vzeti zdravilo; figurativno sprejeti kazen, požreti hudo pilulo
    ameriško, sleng he is bad medicine je nevaren človek
  • nigromancia ženski spol rotenje duhov, čarovnija, črna magija, nigromantija
  • pishogue [pišóug] samostalnik
    irsko čarovnija
  • prestidigitation [-žitasjɔ̃] féminin čarodejstvo, coprnija, čarovnija, čaranje
  • rhabdomancy [rǽbdəmænsi] samostalnik
    čarovništvo, čarovnija, vedeževanje s čarodejno palico
  • sìhir m (t. sihir, ar.) čaranje, čarovnija, urok: sihir učiniti začarati, ureči
  • sleight [sláit] samostalnik
    spretnost, veščina; trik, mojstrstvo, zvijača, vojna zvijača; čarovnija, coprnija
    zastarelo pretkanost, zvitost, zvijačnost

    sleight of hand spretnost (s prsti) izvajanja trikov, hokuspokus
  • sorcellerie [sɔrsɛlri] féminin čaranje, čarovnija; čarovništvo

    Jeanne d'Arc fut accusée de sorcellerie Ivana Arška je bila obtožena čarovništva
    cela tient de la sorcellerie (figuré) to je nerazložljivo, nenavadno
    cela ne peut se faire sans sorcellerie treba je čarati, da se to naredi