Franja

fatato agg. čaroben, začaran:
anello fatato čarobni prstan

feenhaft vilinski, figurativ čaroben

feérico čaroben, čudovit

féerique [ferik] adjectif pravljičen, čaroben

fermecătór -oáre (-óri, -oáre) adj. očarljiv, čaroben

incantato agg.

1. začaran; čaroben:
giardino incantato začarani vrt

2. zmeden, osupel:
rimanere incantato debelo gledati

încântătór -oáre (-óri, -oáre) adj. čaroben, očarljiv, navdušujoč

incantatore

A) agg. (f -trice) čaroben; očarljiv, zapeljiv:
sorriso incantatore očarljiv nasmeh

B) m (f -trice)

1. čarovnik:
incantatore di serpenti krotilec kač

2. pren. očarljivec; zapeljivec

incantevole agg. očarljiv; čaroben

magic¹ [mǽdžik] pridevnik (magically prislov)
čaroven, magičen; čaroben, pravljičen

magic carpet leteča preproga
elektrika magic eye magično oko
magic lamp čarobna svetilka
magic lantern laterna magika
magic square magični kvadrat

mágic -ă (-i, -e) adj. čaroven, čaroben, magičen

magico agg. (m pl. -ci)

1. magičen, čaroven, čaroben:
bacchetta magica čarobna palica

2. čaroben, očarljiv, čudovit

magicus 3 (gr. μαγικός) čaroben, čaroven, čarovniški, čarodejen, čudodelen: cantus (pl.) Col. poet., disciplina Ap., ars Lact., magicis auxiliis uti Tib., herbae Plin., Lucan., artes Plin., V. čarovnije, čarovna dejanja, fraudes O., superstitiones T., terrores H., vanitates Plin., linguae O. vešči urokov, čarodejni, et saxis tantum volucresque feraeque sculptaque servabant magicas animalia linguas Lucan. hieroglife, dii Tib., Lucan. bogovi, katere kličejo pri čaranju, na katere se obračajo pri čaranju (kakor Pluton, Hekata, Prozerpina).

magique [mažik] adjectif čaroven, magičen; figuré čaroben, čudovit, osupljiv

baguette féminin magique čarovna palica
lanterne féminin magique laterna magica, najstarejša oblika projekcijskega aparata
pouvoir masculin magique magična, čarovna moč
paroles féminin pluriel magiques čarovne, magične besede
ascendant masculin magique magičen, osupljiv vpliv

magus -ī, m (perz. tuj., prim. gr. μάγος)

1. mag, perzijski modrijan in učenjak, perzijski svečenik: Ap., Amm., Aur., magorum mos est non humare corpora suorum Ci.

2. metaf. čarodej, čarovnik: H., Lucan., cantus artesque magorum O. Kot fem. maga -ae, f čarodejka, čarovnica: Circe maga famosissima Aug. — Kot adj. magus 3 čarodejen, čaroben, čaroven, magičen: ars, artes O., carmen Sen. tr.

romance [romǽns]

1. samostalnik
literature romanca; romantična (neverjetna) povest, bajka; ljubezenski pustolovski roman; romantičnost, romantika, sanjarjenje, zanesenost, pretiravanje; romanca, romantičen doživljaj, ljubezenska afera
glasba romanca

2. pridevnik
romantičen, pustolovski; čaroben

3. neprehodni glagol
izmišljati (si), pripovedovati, imeti romantične domislice, pretiravati; romantično misliti ali govoriti

romantic [rəmǽntik]

1. pridevnik (romantically prislov)
romantičen; pustolovski, fantastičen, neverjeten; sanjarski, sentimentalen, nerealističen; slikovit, lep, čaroben

romantic ideas fantastične ideje
romantic scene romantična scena

2. samostalnik
romantik, fantast
množina romantična čustva (ideje), romantičnost, romantične misli

Styx, Stygos, acc. Styga, v lat. obl. gen. Stygis, acc. Stygem, f (Στύξ: στυγεῖν sovražiti, črtiti, Στύξ torej = „predmet sovraštva”)

1. Stíks, m, ali Stiga, f, mitološko podzemeljsko vodovje (reka ali jezero), na katero so prisegali bogovi: Sil., Stat., Ap. idr., ergo … et illi, qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx … di putandi Ci., noviens Styx interfusa V., lucos Stygis … aspicies V., per Styga Iunoni falsum iurare solebat Iuppiter O., (pesn.) sinekdoha podzemeljski svet, podzemlje: Mart., illum sub pedibus Styx atra vides V., ad Styga Taenariā est ausus descendere portā O.

2. studenec v Arkadiji s strupeno, jedko in kakor led mrzlo vodo: Sen. ph., Plin., Iust., Vitr. (ki piše gr. Στυγὸς ὕδωρ), Stygem appellant fontem, ex quo pestiferum virus emanat Cu.; pesn. meton. strup: miscuit undis Styga Sidoniis Sen. tr. — Od tod adj.

1. Stygiālis -e Stíksov, stígovski, stíški: sacra Ps.-V. (Ciris).

2. Stygius 3 (Στύγιος) Stíksov, stígovski, stíški, podzemeljski: torrens O., unda, fluctus H., aquae V., Ap. ali palus V., Lact., cymba (cumba) ali carina V. Haronov čoln, umbrae O., manes Val. Fl., canes Lucan., Iuppiter ali frater ali rex (= Pluto) V., Iuno (= Proserpina) Stat.; od tod pesn. metaf.
a) peklenski = grozen, grozovit, strašen, strahovit, smrten, smrtonosen, poguben, škodljiv, žalosten: nox O., os (sc. serpentis) O., vis V., bubo O. smrt naznanjajoč, color Sil. smrtna, mrtvaška, frigus Sil. smrtni mraz.
b) čaroben, čaroven: carmen Lucan., religio Sil., preces Sen. tr., ars Val. Max.

venē-ficus 3 (venēnum in facere)

1. čaroven, čaroben, čarodejen, čaren, čudodelen: Plin. idr., verba O.

2. zastrupljevalski, struparski, starejše zavdajalen, otrovniški: percussor veneficus Cu. morilec s strupom, zastrupljevalec. Večinoma subst.
a) veneficus -ī, m čarovnik, zastrupljevalec, strupar, starejše zavdajalec, otrovnik: Cat., Sen. ph. idr., mihi res erat cum venefico Ci.; kot psovka: Pl.
b) venēfica -ae, f čarovnica, zastrupljevalka, struparka, starejše zavdajalka, otrovnica: Sen. ph. idr., barbara narratur venisse venefica tecum O., veneficae scientioris carmine solutus H.; kot psovka: Ter., Antonius ap. Ci.

venēnō -āre -āvī -ātum (venēnum)

1. zastrupiti (zastrupljati): carnem Ci., spatium caeli Lucr.; pren.: non mea commoda quisquam odio venenat H. ne prizadene.

2. čimžati = barvati: iam tonsiles tapetes ebrii fuco, quos concha purpura imbuens venenavit Cn. Matius ap. Gell. — Od tod

1. adj. pt. pf. venēnātus 3
a) strupen, zastrupljen, starejše strupovit, otroven: Col., Lucr., Sen. ph., Porph., Serv. idr., dentes, anguis O., telum, vipera Ci., sagittae H., nihil est venenatius quam pastinaca Plin., vipera venenatissima Tert.; pren.: iocus O. strupena = skeleča, rezka, munera Antonius ap. Ci. nevarni, kvarni, punctu venenato Ap. z nevarnim …
b) čaroven, čaroben: virga O.

2. subst. pt. pf.
a) venēnāta -ōrum, n (sc. animalia) strupene živali: Plin.
b) venēnātum -ī, n (rdeče) barvano blago (oblačilo): Masurius Sabinus ap. Gell., Serv.