pēnicillum -ī, n in pēnicillus -ī, m (dvojni demin. k pēnis preko pēniculus)
1. čopič: Ci., Q., Plin.; meton. slikarstvo: Plin.; od tod metaf. stilistično opisovanje: pingam coloribus tuis penicillo meō Ci. ep.
2. vlakenca za rane, pukanica: Plin., Cels.
3. goba za brisanje: Plin., Col.
pēniculus -ī, m (demin. k pēnis) „repek“, „repič“, od tod
1. krtača: Pl., peniculi, quis (= quibus) calciamenta tergentur Fest.
2. goba: Pl., Ter.
3. čopič: Dig.
pennellessa f velik ploščati (pleskarski) čopič
pennēllo1 m
1. čopič:
pennello da imbianchino, da pittore pleskarski, slikarski čopič
pennello per la barba ščetka za britje
pennello per le labbra kozmet. ščetkica za ustnice
a pennello odlično, mojstrsko:
il vestito va a pennello obleka je kot ulita
le scarpe calzano a pennello čevlji so kot po meri
somigliarsi a pennello biti si na las podoben
2. hidravl. škarpa, obrežni zid
3. fiz. snop:
pennello elettronico elektronski snop, elektronski žarek
pinceau [pɛ̃so] masculin čopič; način slikanja; slikač; figuré pero; populaire noga; metla
pinceau à barbe čopič za britje
pinceau lumineux svetlobni stožec
pincel moški spol čopič; figurativno slikarstvo
Pinsel, der, (-s, -) čopič; (Einfaltspinsel) neumnež, naivnež; (Penis) pimpek
saeta (slabše sēta) -ae, f (indoev. kor. *sāi- vezati; prim. skr. syáti, sinā́ti, sinṓti veže, lit. pá-saitis vežoči jermen, let. sienu, sìet vezati, stvnem. seid, seita, sīmo, seil = nem. Seil)
1.
a) trd živalski las, dlaka, ščetina: PL., COL., LUCR., (sc. apri) horrentia saetis terga V., rigidis horrentia saetis terga O., saeta equina CI. žima.
b) v pl. tudi = dlaka: hirci saetae O., iam saetis obsita, iam bos V., fugiunt e corpore saetae O.; o jelenji dlaki: VAL. FL.
c) levja kosmatina, levje kosmatinje, levji kožuh: PR., tegumen ... immane leonis, terribili impexum saetā V., fulvi saetis hirsuta leonis vellera O.
d) človeška kocina, sršeč las: LUCAN., MART. idr., voltus villosque saetis pectora semiferi (sc. Caci) V., barba viros hirtaeque decent in corpore saetae O., obsessa saetis cervix SEN. PH.; metaf. jelova, jelkina iglica: omnibus his generibus folia brevi saeta PLIN.
2. meton.
a) ribiška vrvica, ódičnica (odíčnica), ódična vrvica, vrvica za trnek: O., MART.
b) čopič, kíst: saetā (saetis) inducere VITR., PLIN.
tool1 [tu:l] samostalnik
orodje, priprava
tehnično strojno orodje
množina rokodelsko orodje
tehnično stružnica, veliko clleto; čopič (za lakiranje)
množina, vojska vojna oprema
navtika jedilni pribor
figurativno sredstvo, orodje
a poor tool in nespreten, neuporaben pri
burglar's tools vlomilsko orodje
he is a mere tool in their hands on je le orodje (sredstvo, lutka) v njihovih rokah
to make a tool of s.o. poslužiti se koga (za dosego svojih ciljev)
пе́нзель -зля ч., čópič -a m.
помазо́к -зка́ ч., čópič -a m.
badger1 [bǽdžə] samostalnik
zoologija jazbec; umetna muha (za ribolov); čopič iz jazbečje dlake
ameriško posmehljivo ime za prebivalca Wisconsina
to overdraw one's badger prekoračiti kredit
bjèljača ž (ijek.), bèljača ž (ek.)
1. bela ženska volnena obleka
2. bela volnena nogavica
3. bela kapa
4. zool. ameriška siva čaplja
5. zool. bela uš
6. čopič za beljenje
Borstenpinsel, der, čopič iz ščetin
brush-pencil [brʌ́špensl] samostalnik
slikarski čopič
fitch [fič] samostalnik
dihurjeva dlaka; čopič iz dihurjeve dlake; dihurjevo krzno