Franja

ausputzen

1. (schmücken) krasiti, okrasiti, okinčati

2. (reinigen) očistiti, čistiti

3. (schimpfen) okregati

4. Schuhmacherei: dodelati

beneficiar dobro delati, dobrote izkazovati; požlahtniti; obdelati; gnojiti; izkoriščati (rudnik); čistiti (rude); korist imeti (prinašati); prodati

blanchir [blɑ̃šir] verbe transitif (po)beliti; (o)prati; (o)čistiti; verbe intransitif posta(ja)ti bel; siveti

blanchir à la chaux pobeliti z apnom
blanchir des choux popariti zelje
blanchir à la lime izpiliti
blanchir de colère postati bel, bled od jeze
l'âge blanchit les cheveux leta, starost pobelijo lase
blanchir sous le harnais (figuré) osiveti v službi
le jour blanchit dan se dela, svetlika se
se blanchir le visage avec de la poudre napudrati si obraz
se blanchir beliti se; pudrati se; figuré opravičevati se
rien ne peut le blanchir nič ga ne more opravičiti
il est sorti blanchi de cette affaire nobena krivda mu ni bila dokazana v tej zadevi, aferi

blanquear beliti, oprati, čistiti (kovinske predmete); biti bel, osiveti

briquer [brike] verbe transitif, familier (o)čistiti, (o)snažiti

castificō -āre (castificus) (o)čistiti, očiščati: Eccl.

castrō -āre -āvī -ātum

I.

1. (s)kopiti, rezati: agnum Varr., gallos Varr., Plin. kopuniti, vitulos, quadrupedia Col., arietes, haedos, iuvencos, verres, sues feminas Plin., mares Suet., Amm., se Luc. fr., se ipsos Vulg., castratus homo Cu. skopljenec.

2. rastline obrez(ov)ati, obseka(va)ti: vites Ca., Plin., arbusta Vitr., arundinetum Col., Plin.

3. žito idr. čistiti, očistiti, vejati, jaloviti: siligo castrata Plin., semen castratum Plin. jalovo zrnje, vina saccis c. Plin. precejati skozi vreče (da se mu odvzame rezkost).

4. odrez(ov)ati, odsek(av)ati, (s)krajšati: caudas catulorum Col., alvos apum Col. izpodrezati; pesn. pren.: libellos Mart. očistiti peg in kvant.

— II. pren. (s)kopiti = zmanjš(ev)ati, (o)slabiti: Sen. ph., Cl., Hier., nolo dici morte Africani castratam esse rem publicam Ci. (prim. Q. I, 6, 15), velut castratis viribus Plin.; v pass. z grškim acc.: virginitas animum castrata recisum Prud.

cerner [-ie-] (pre)sejati, (pre)rešetati; opazovati; ogledovati; čistiti; pršeti; kriliti, frfrati

cernerse v zraku plavati, viseti (nad), groziti (nevarnost)

char³ [ča:] prehodni glagol & prehodni glagol
čistiti, pospravljati

to go out charring delati kot snažilka

chiarificare v. tr. (pres. chiarifico)

1. čistiti, bistriti (tekočino)

2. pren. razjasniti, pojasniti; razčistiti

cimentar [-ie-] temelje napraviti, utemeljiti, določiti; čistiti (zlato)

circumfricō -are krog in krog drgniti, (o)čistiti: Ca.

clean³ [kli:n] prehodni glagol
čistiti, loščiti; pospravljati; izpirati (zlato); izprazniti; prati

cleanse [klenz] prehodni glagol
čistiti, prati; razkužiti
figurativno (of) (greha) očistiti (from)
osvoboditi, rešiti (česa)

clear³ [kliə]

1. prehodni glagol
jasniti, vedriti; čistiti (of)
razbremeniti; razprodati; izkrčiti; pospraviti; plačati, poravnati; urediti; ocariniti; preskočiti; odstraniti; zapustiti, miniti; opravičiti
navtika odpluti

2. neprehodni glagol
(z)jasniti, zvedriti se; razsvetliti se; izprazniti se
mornarica rešiti se; odpluti, odjadrati

to clear an account poravnati račun
to clear the air pojasniti nesporazum
to clear the decks pripraviti ladjo za boj; sleng pojesti vso jed na mizi
to clear the gate preskočiti vrata
to clear the examination paper rešiti vse naloge
navtika to clear the land odpluti
to clear o.s. opravičiti se
to clear the room zapustiti sobo
navtika to clear the rope zravnati, razviti vrv
to clear the table pospraviti z mize
to clear one's throat odkašljati se
to clear s.o.'s skirts vrniti komu dober glas
clear the way! umakni(te) se!
to clear the way pripraviti pot (za nadaljnje delovanje)
to clear out of the way odstraniti
to clear a ship izkrcati tovor iz ladje

cluō² -ere, st.lat. = purgāre, čistiti, trebiti: Plin., Serv. (ki piše cloāre).

coller [kɔle] verbe transitif na-, pri-, zlepiti; postaviti tik ob; prevleči, impregnirati s klejem; čistiti (vino); vtakniti, dati v; verbe intransitif prilepiti se (à quelque chose na kaj); tesno se oprijemati; popolnoma ustrezati; populaire gladko, v redu iti

coller quelque chose à quelqu'un naložiti komu kaj
coller quelqu'un au mur koga ob zid postaviti (za ustrelitev); zadržati (un élève učenca po pouku v šoli)
coller un candidat vreči kandidata na izpitu
il a été collé à son bachot padel je pri maturi
coller un élève staviti dijaku težko vprašanje, na katerega ne more odgovoriti
coller une gifle à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
coller quelqu'un dans la prison vtakniti koga v ječo
cette description colle à la réalité ta opis ustreza resničnosti
se coller prilepiti se, oprijemati se; živeti v divjem zakonu
(populaire) ça colle! dobro, v redu je!

cōlō -āre -āvī -ātum (cōlum) precediti (precejati), (o)čistiti: aquam, ceram, mel Col., cribro thymum Col., faecem Plin., sucum linteo Plin. Od tod adj. pt. pf. cōlātus 3 očiščen, čist: nitor beryllorum, serenitas Tert.; subst. neutr. pl.: colatiora somniare Tert.

cōmō -ere, cōmpsī, cōmptum (iz coemō*)

1. skupaj vzeti, zvezati: quibus (animaï natura) e rebus cum corpore compta vigeret, quove modo distracta rediret in primordia Lucr., rami vittā compti V. opleteni.

2. occ. (lase) nab(i)rati, urediti (urejati), splesti (spletati), (po)česati: Q., erant illi compti capilli Ci., seu solvit crines … seu compsit Tib., c. caput, c. se Tib., c. comas hastā recurvā O.; pesn. z grškim acc.: compta puella comas O.; (o telesu in njegovih delih) lišpati, lepotičiti, ličiti: dum comit dumque se exornat Pl., c. corpora vulsa et fucata muliebriter Q., colla genasque Stat., comunt se et vestibus et munditiis Hier.; (orožje) (o)snažiti, (o)čistiti, (iz)likati: phaleras et lucida arma manu, cassidis iubam Stat.; (orodje) priravna(va)ti, prirediti: colus compta Plin.; (obleko) poravna(va)ti: vestes et cingula saepe manu Cl.; pesn. (o neživem) subj.: alternas comunt praetoria ripas Aus. krasijo, resultanti non comet malleus ictu saxa Sid. ne bo ugladil.

3. pren.
a) (o)dičiti, (o)krasiti: iam venit Augustus, nostros ut comat honores Aus., his illa (ecclesia) gemmis comitur Prud.; pesn. z grškim acc.: Cleopatra simulatum compta dolorem Lucan.
b) govor ličiti, (z)gladiti: non quia comi expolirique non debeat (oratio) Q., linguae orationisque comendae gratiā Gell. — Od tod adj. pt. pf. cōmptus 3, adv. -ē okrašen, ličen, všečen: praecincti recte pueri comptique H. naličeni, anima mundissima atque comptissima Aug.; (poseb. o govoru in govorniku) všečen, prikupen, ličen, uglajen, pravilen: oratio Ci., apud senatum non comptior Galbae, non longior quam apud militem sermo T., Isocrates in diverso genere dicendi nitidus et comptus Q., compte disserere de aliqua re Sen. ph., compte rem agere Gell.

coppellare v. tr. (pres. coppēllo) čistiti, prečiščevati; taliti (zlato)