Franja

laevus 3, adv. -ē (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister

1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.

2. metaf.
a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).

läppisch aboten, bedast

loco nor, blazen, neumen, aboten, bedast; vesel, zadovoljen, razposajen; pretiran; nesmiseln; kolosalen, bajen; prerazkošen (veja)

loco de amor nor od ljubezni
loco de atar besno nor, čisto nor
loco por la música nor na glasbo
éxito loco velikanski uspeh
suerte loca bajna sreča
andar loco por una mujer noro se zaljubiti v neko žensko
correr la loca pohajkovati, ponočevati
estar loco de contento ves iz sebe biti od veselja
volver a uno loco koga v obup spraviti
volverse loco pobesneti, znoreti
es para volverse loco človek bi kar pobesnel
a tontas y a locas tjavdan

mōrologus 3 (gr. μωρολόγος) neumno (narobe) govoreč, neumen, nespameten, aboten, nor, zmešan: amoris vitio, non meo nunc tibi morologus fio Pl., sermonibus morologis uti Pl.

nūgātōrius (stlat. naugātōrius) 3, adv. -ē (nūgātor) gúmpast, bedast, áboten, absurden, omejen, nespameten, neumen, neslan, brezvreden, malovreden, brez vsebine, nepomemben, nekoristen, ničev, puhel: n. artes Pl., laži, boves, unguentum Varr., tota res nugatoria est Ci., mala nugatoriaque accusatio Ci., illud valde leve est ac nugatorium Ci., n. argumentationis genus Corn., nugatorium et inertem vocant Sen. ph., nugatorie responsum Corn., opinio, cantica Aug., nugatorium et inertem vocant Sen. ph.; subst. pl. n. nūgātōria -ōrum: nugatoria iniquitatis Aug.

patoso bedast, aboten

puerīlis -e, adv. puerīliter (puer)

1. deški, dečaški, detinji, otroški, mlad(osten), mladostniški: Col., Plin., Q., Sen. ph., Stat., Val. Max. idr., vox, aetas Ci., puerili specie, senili prudentiā Ci., tempus (naspr. iuventa) O., anni O., Plin., facies puerilis in virgine O., puerili verbere moneri (o deklici) T. s šibo za otroke, puerile (= puerorum) agmen V., regnum L. kraljevanje koga kot mladeniča, kraljevanje v času svoje mladosti, puerilis passio Cael. božjast, epilepsija, pueriliter blandiri L. ali ludere Ph. deško, kakor (imajo navado) dečki (otroci); occ. (v obscenem pomenu) deški, dečkoskrunski, pederastičen, pedofilski: officium Pl., puerile poposci (sc. a puella) Mart. (prim. da mihi id quod pueri solent dare = concubitum Hyg.), supplicium Mart., puerile obtulit corollarium Ap.

2. otročji, otročajski, neumen, omejen, bedast, aboten, gumpast: Q. idr., sententia Ter., consilium Ci. ep., stulte, quid optas puerilibus votis O., Antiochus animo puerili erat Ci., si puerilius his ratio esse evincet amare H., pueriliter facere Ci. ali cupere T. po otročje, res ficta pueriliter Ci.; subst.: nugalia vel puerilia Non. otročarije.

ridículo smešen; zaničljiv, prezirljiv; nepomemben, neznaten; beden, usmiljenja vreden; bedast, aboten

hacerse ridículo blamirati se, osmešiti se
poner en ridículo osmešiti, osramotiti, blamirati
quedar en ridículo blamirati se, »kozla ustreliti«

sappy [sǽpi] pridevnik (sappily prislov)
sočen; nežen; mlad
figurativno močan, vitalen, poln življenja
sleng bedast, aboten, neumen

scaevus 3 (prim. gr. σκαιός [iz *σκαιƑός] levi; prim. srednjevisokonem. schief = nem. schief)

1. levi: iter SERV., uti portarum itinera non sint directa, sed scaeva VITR. da poti do vrat niso speljane naravnost, ampak poševno, obrnjene v levo smer. Od tod subst. scaeva -ae, m levičnik, levičar, levak: SEN. RH., ULP. (DIG.). Kot rimski priimek Scaeva Scéva (Skájva) = „Levičnik“, „Levičar“, „Levak“: CI. EP., L.

2. metaf.
a) neroden, okoren, štorast, nespreten, áboten, neumen, nespameten, trapast: GELL. idr., scaevus iste Romulus S. AP. SERV., mulier scaeva AP., fabula PAUL. NOL.
b) neugoden, nenaklonjen, nesrečen, žalosten: fortuna scaeva, in rebus scaevis, somnium scaevissimum AP.

silly [síli]

1. pridevnik
neumen, bedast, aboten, bebast; nesmiseln, absurden; nespameten, naiven, norčav, smešen; omamljen (po udarcu); preprost

don't be silly! ne bodi neumen (smešen)!, ne govori neumnosti!
a silly thing bedarija, neumnost
the silly season doba "kislih kumaric" (avgust in september, zlasti ko časopisi polnijo stolpce z nepomembnimi dogodki, ker nimajo zanimivih novic)

2. samostalnik
pogovorno tepček, budalo, bebec; neumnež, naivnež, norček

soso pust; aboten; dolgočasen

la sopa está sosa juha ni soljena

sot, te [so, sɔt] adjectif bedast, neumen; aboten; zmeden; masculin, féminin bedak, tepec; neumnež, -ica; histoire, littéraire (15. stol.) norec (igralec)

il n'est pas si sot qu'il en a l'air ni tako neumen, kot je videti
je ne suis pas assez sot pour croire ce que vous me racontez là nisem toliko neumen, da bi vam verjel, kar pripovedujete
ne riez pas comme un sot, une sotte! ne smejte se tako neumno!
sot comme un panier neumen kot noč
petite sotte (figuré) neumnica, goska
un sot en trois lettres tepec, bedak
triple sot! tepec (na kvadrat)!
il n'y a pas de sot métier (proverbe) vsi poklici so koristni in spoštovanja vredni
qu'il est sot! kako je bedast!

spiritoso

A) agg.

1. duhovit

2. neslan, aboten

B) m (f -sa) slabš. duhovitež:
fare lo spiritoso (neslano, plehko) duhovičiti

stolidus 3, adv. -ē (gl. stultus)

1. omejen, neumen, nespameten, aboten, bebav, bebast, butast, teslast, zagoveden, brezumen, neumno predrzen, nesramen, brutalen, surov, grob: Pl., Ter., Q., Iust., Aur., Amm. idr., stolidum genus Aeacidarum Enn. ap. Ci., aures (sc. Midae) stolidae O., Lentulus perincertum stolidior an vanior S. fr., dux ipse inter stolidissimos ferocissimosque ad arma vocat L., o vatum stolidissime O., stolida fiducia, superbia L., audacia T., quippe qui … iuvenem … stolide ferocem viribus suis cerneret L., stolide tument pulmones Plin. čez mero, prekomerno.

2. metaf. neučinkovit, nedejaven, brez učinka, brez moči: alia stolida quodammodo Ci.

stulti-vidus 3 (stultus in vidēre) preprosto = naivno videč (gledajoč), napačno videč (gledajoč), bebast, budalast, aboten, neumen, nespameten, naiven: vin iam faciam ut stultividum † ut fateare? Pl.

šȕmast -a -o
1. dial. aboten, bedast: -a glava
2. gozdnat: -o brdo

šȕvr̄tan -tna -o aboten, bedast

tomfool [tɔ́mfú:l]

1. samostalnik
bedak, norec; šaljivec, burkež; (ptič) deževnik

2. pridevnik
bedast, nor, aboten; smešen

3. neprehodni glagol
počenjati norčije, budalosti
prehodni glagol
pogovorno za norca (koga) imeti

Tom Fool (redko) norec (poosebljena neumnost)

tomfoolish [tɔmfd:liš] pridevnik
norčav, burkast, neumen, bedast, aboten