-
χάλκ-ασπις, ιδος, ὁ, ἡ (ἀσπίς) poet. z bronastim ščitom.
-
χάλκεος 3, skrč. χαλκοῦς, ep. χάλκειος, ion. χαλκήιος 3 1. iz kovine, iz medi, kovinski, bronast, meden, bakren, kovaški, δῶμα, δόμος kovačnica. 2. močen, trden, ὕπνος smrtno spanje. 3. ὁ χαλκοῦς bakren denar v Atenah (1/8 obola).
-
χαλκεύς, έως, ep. ῆος, ὁ (χαλκός) kovač, zlatar, kotlar, ključavničar.
-
χαλκευτικός 3 (χαλκεύω) spreten v kovanju, kovaški; ὁ kovač.
-
χαλκεών, ῶνος, ὁ (χαλκός) ep. kovačnica.
-
χαλκηδών, όνος, ὁ kalcedon (dragi kamen) NT.
-
Χαλκίς, ίδος, ἡ 1. glavno mesto Evboje; preb. ὁ Χαλκιδεύς; adi. Χαλκιδικός 3. 2. mesto v Ajtoliji. 3. mesto v južni Elidi.
-
χαλκο-βόᾱς, ου, ὁ (βοάω) poet. = -βόης z bronastim (močnim) glasom.
-
χαλκο-γλώχῑν, ῑνος, ὁ, ἡ (γλωχίς) ep. z bronasto ostjo ali konico, bronastoosten μελίη.
-
χαλκο-θώρᾱξ, ᾱκος, ὁ, ἡ poet. = χαλκεοθώρηξ.
-
χαλκο-κνήμῑς, ῑδος, ὁ, ἡ ep. z bronastimi golenjaki.
-
χαλκο-κορυστής, οῦ, ὁ (κορύσσω) ep. z bronastim oklepom, bronastooklepi.
-
χαλκό-πους, ποδος, ὁ, ἡ ep. poet. z bronasto (močno) nogo (kopitom), bronast, ὁδός z bronastimi stopnicami, Ἐρινύς s čvrstim korakom.
-
χαλκός, ὁ [ep. gen. χαλκόφιν] 1. kovina, baker, bron, med. 2. bronasto orožje ali orodje, posoda, bakreni denar NT.
-
χαλκο-τύπος, ὁ (τύπτω) ki obdeluje kovino, kovač, kotlar.
-
Χάλος, ὁ reka v Siriji.
-
χάλυψ, υβος, ὁ poet. jeklo.
-
χαμαι-εύνης, ου, ὁ; pos. ep. fem. χαμαι-ευνάς, άδος, ἡ (εὐνή) kdor na zemlji leži (spi).
-
χαμαί-ζηλος 2 (ζηλόω) majhen, nizek; subst. ὁ (sc. δίφρος) nizek stol, podnožnik, podnožje.
-
χαμαι-κοίτης, ου, ὁ (κοίτη) poet. kdor na zemlji leži (spi), na tleh speč.