Franja

cilj moški spol (-a …)

1. strelski: das Ziel (premični cilj bewegliches Ziel, mimo cilja am Ziel vorbei, čez cilj über das Ziel); -ziel (bližnji Nahziel, leteči Flugziel, na morju Seeziel); Ziel- (iskanje cilja die Zielsuche, naprava za iskanje cilja die Zielsucheinrichtung); (tarča) die Zielscheibe/ Schießscheibe

2. vojska -ziel (bojni Gefechtsziel, nadomestni Ersatzziel, napada Angriffsziel, strateški Kampfziel, vojne Kriegsziel)

3. šport das Ziel (doseči erreichen, iti skozi cilj durchs Ziel gehen, priti v cilj ins Ziel kommen); -ziel (etapni Etappenziel, vmesni Zwischenziel)
na cilj Ziel-
(skok na cilj der Zielsprung, streljanje na cilj das Zielschießen, let na cilj der Zielflug, razdalja na cilju der Zielabstand, sodnik na cilju der Zielrichter, vrstni red na cilju der Zieleinlauf, ravni del proge pred ciljem die Zielgerade, posnetek prehoda skozi cilj das Zielfoto; der Zielfilm)

4. (namen) das Ziel (v življenju im Leben; jasno pred očmi klar vor den Augen)
doseči svoj cilj sein Ziel erreichen; -ziel (dolgoročni Fernziel, glavni Hauptziel, končni Endziel, načrtovalni Planziel, izobraževanja Lehrziel, študijski Studienziel, učni Lernziel, vzgojni Erziehungsziel, zemeljski Erdziel, življenjski Lebensziel)
v svesti si cilja/z jasnim ciljem pred očmi [zielbewußt] zielbewusst
naravnost proti cilju zielsicher
zastavljen cilj die Zielsetzung
(jasno klare Zielsetzung, socialni cilji soziale Zielsetzungen)

5. (načrtovanje)
določitev cilja die Zielvorgabe
(norma/normativ) die Vorgabe

6. pri potovanju: das Ziel (današnji heutiges, mojega potovanja meiner Reise); -ziel (poleta Flugziel, potovanja Reiseziel); namembno mesto potnikov/ pošiljk: der Bestimmungsort, letalstvo die Destination
|
postaviti si cilj sich ein Ziel setzen
doseči cilj pri hoji, vožnji itd.: ans Ziel kommen/gelangen
figurativno doseči cilj das Ziel erreichen
zgrešiti cilj das Ziel verfehlen, figurativno sein Ziel verfehlen, seinen Zweck verfehlen
brez cilja ziellos
usmerjen k cilju zielgerichtet
figurativno k novim ciljem zu neuen Ufern
biti na cilju am Ziel sein (tudi figurativno)
biti končno na cilju endlich am Ziel (angelangt) sein
z določenim ciljem (namenski) gezielt
z jasnim ciljem [zielbewußt] zielbewusst
imeti za cilj gerichtet sein auf
letalstvo imeti za cilj poleta: anfliegen (einen Ort)
postaviti si za cilj sich etwas als Ziel setzen/etwas anstreben/etwas anpeilen

cílj (-a) m

1. meta; traguardo:
cilj potovanja meta del viaggio
šport. prvi priteči skozi cilj tagliare per primo il nastro d'arrivo, raggiungere primo il traguardo

2. (tarča) bersaglio:
streljanje v cilj tiro al bersaglio

3. ekst. scopo, fine, obiettivo, mira:
postaviti si visoke cilje proporsi obiettivi ambiziosi, mire ambiziose
ne zbirati sredstev za dosego cilja tentare ogni mezzo per raggiungere lo scopo
strateški cilj obiettivo strategico

cim|a ženski spol (-e …) (zeleni del rastline) das Kraut; (poganjek) der Trieb

cimēlio m (pl. -li)

1. dragocena starina; zgodovinski predmet:
una mostra di cimeli del Risorgimento razstava predmetov iz Risorgimenta

2. dragocenost, drag spomin; šalj. starina, ropotija; šalj. starina, staroverec

cipolla f

1. bot. čebula (rastlina in plod) (Allium cepa):
mangiar pane e cipolla pren. zategovati pas, živeti ob kruhu in vodi
strofinarsi gli occhi con la cipolla pren. hliniti žalost, krokodilove solze pretakati
doppio come la cipolla pren. hinavski, dvoličen

2. čebulček, čebulica

3. čebulast predmet, glavica:
la cipolla dell'annaffiatoio glavica vrtnarske škropilnice, zalivače
la cipolla del lume a petrolio hruška petrolejke

4. pren. šalj. čebula (ura)

circostanza f

1. okoliščina:
circostanza del reato pravo okoliščine kaznivega dejanja
circostanza attenuante, aggravante pravo olajševalna, obteževalna okoliščina

2. priložnost, prilika:
nelle circostanze presenti v sedanjih razmerah

circumferō -ferre -tulī -lātum

1. okrog (okoli) nesti (nositi), da(ja)ti, poda(ja)ti, nositi po: Pl., Varr. idr., cedo, quaeso, codicem, circumfer, ostende Ci., tabulae circumferuntur Ci., c. humani corporis sanguinem in pateris S., circumfert tegmine silvam V. na ščitu nosi goščavo puščic, circumfertur poculum L. ali lyra Q. se podaja, kroži, c. merum largius Cu., filium suum manibus circumferri iubere Suet.; na sebi, pri sebi, s seboj nositi: capite uniones, gemmas digitis Plin., solia devictarum gentium profundo ventre Cu., semper et ubique pellem vituli marini Suet.; poseb.: arma circumferre Cu. v boju se obračati zdaj sem, zdaj tja, laevā clipeum ad ictus c. Cu. ščit obračati proti udarcem = zdaj sem, zdaj tja obračati se; obr.: koga ali kaj (s čim) v spravo okrog nositi = s čim koga očistiti, z bogovi spraviti, poravnati kaj: socios purā circumtulit undā V., facta omnia c. Luc.; med. in pass. circumferri vrteti se, sukati se, klatiti se: sol ut circumferatur Ci., hominem mercede conductum ad nutum licentium circumferri Cu.; act. v med. pomenu: linea circumferens Front. krožnica; pass. pren.: oratio deducta atque circumlata Q. razvit in s periodami zaokrožen.

2. occ. del telesa, poseb. oči kam obrniti (obračati), upreti (upirati): tacitos vultus O., eruditam manum Sen. ph., acies huc atque huc V., oculos O., Val. Max., Sen. ph. idr., quocumque circumtuli oculos L., oculos ad templa deûm c. L., circumlatis oculis Cu., c. ad circumstantia agmina oculos manusque Cu. upirati oči in stezati roke.

3. pren. širiti, razširiti (razširjati), raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati): clamorem L., arma L., Fl., bellum L., T., Philippi factum atque dictum Col., meritum alicuius verā praedicatione Plin. iun., incendia et caedes et terrorem T., terrorem nominis sui late Fl.; z ACI: quae se circumferat esse Corinnam Q. razglaša; o knjigah: razširjen biti, v rabi biti: Ars, quae circumfertur Q.

circumluviō -ōnis, f (circumluere) odplavina, del zemlje, ki ga prodirajoča voda loči od celine, naplavina otoka: Ci.

cisne moški spol labod; pesnik

canto del cisne labodji spev; zadnje delo
cuello de cisne labodji vrat
(borla de) cisne fina blazinica za pudranje

citadela samostalnik
1. (trdnjava) ▸ citadella, fellegvár
2. (temeljni del česa) ▸ fellegvár
Revijo New Yorker, citadelo ameriške literature, pa so morali avtorji osvajati vedno znova. ▸ A New Yorker folyóiratot, az amerikai irodalom fellegvárát a szerzőknek újra és újra meg kellett hódítaniuk.

cité [site] féminin mesto; mestno naselje

Cité stari del mesta (često z utrdbami)
cité ouvrière, universitaire, hospitalière delavski, študentovski, bolnišniški del mesta
cité lacustre (histoire) stavbe na koleh, kolišče
cité céleste (religion) nebeško kraljestvo
cité futur raj
droit masculin de cité domovinska pravica
cité d'urgence naselbina iz zasilnih domov
cité-modèle féminin vzorno mesto
cité jardin mesto z mnogo zelenja
la vie dans une grande cité življenje v velemestu
île féminin de la Cité prvotni Pariz na otoku Seine

città f

1. mesto:
il centro della città mestno središče
città industriale industrijsko mesto
Palazzo di città občinska palača, občina
vita, casa, gente di città mestno življenje, mestna hiša, mestni ljudje (v nasprotju s podeželjem)
città di provincia pren. provincijsko mesto
città di Trieste mesto Trst
città della Lanterna Genova
città della Mole Turin
città della Madonnina Milan
città del Santo Padova
città della Laguna Benetke
città delle Due Torri Bologna
città del Fiore, del Giglio Firence
città dei Cesari, dei sette colli, eterna večno mesto, Rim
città dormitorio bivalno, rezidenčno mesto
città aperta voj. odprto mesto
città stato hist. mesto država, polis
città libera hist. svobodno mesto

2. mesto (mestni predel):
città vecchia, nuova staro, novo mesto
città alta, bassa gornje, spodnje mesto
città universitaria, degli studi univerzitetno mesto
città satellite urban. satelitsko mesto
città dei morti knjižno pokopališče, nekropola

3. mesto (prebivalci):
tutta la città ne parla vse mesto govori o tem

ciudadano moški spol meščan; državljan

ciudadano del mundo svetovljan, kozmopolit

clair, e [klɛr] adjectif jasen, svetel; razločen, razumljiv; redek; bister, prozoren (tekočina); figuré veder, miren; masculin svit, svetlost, jasnina; redčina

argent masculin clair gotovina
eau féminin claire bistra voda
cheveux masculin pluriel clairs redki lasje
dépêche féminin en clair nešifrirana brzojavka
clair masculin de (la) lune mesečina
sauce féminin trop claire preredka omaka
clair et net odkrito, brez ovinkov, naravnost, commerce netto
le plus clair največji, najvažnejši del
clair comme de l'eau de source, comme le jour (figuré) jasen ko beli dan
ne faire que de l'eau claire (figuré) prazno slamo mlatiti
mettre sabre au clair izvleči sabljo
parler clair z visokim glasom, figuré razločno govoriti
raccommoder les clairs d'un bas zakrpati obrabljena, obdrgnjena mesta v nogavici
semer clair redko sejati
tirer au clair (pre)čistiti (tekočino)
tirer une affaire au clair razjasniti zadevo
voir clair jasno, razločno videti, razumeti
j'y vois clair se mi (že) svita
il fait clair svetlo je, svetel dan je

claque [klak] féminin udarec s plosko roko, lahen udarec, zaušnica, klofuta

donner, recevoir une claque sur la joue dati, dobiti klofuto na lice
(familier) figure féminin, tête féminin à claques neprijeten, nevšečen, dražljiv, izzivajoč obraz
la claque (théâtre) najeti ploskači, klakerji
(populaire) en avoir sa claque (figuré) imeti dovolj, čez glavo česa; technique del obutve, ki obdaja nogo, zgornje usnje, oglav, urbas
chapeau masculin claque, claque masculin sklopljiv cilinder
donner des claques sur les fesses d'un enfant našeškati otroka po zadnjici
prendre ses cliques et ses claques pobrati šila in kopita

Clearchus -ī, m (Κλέαρχος) Klearh,

1. špart. vojskovodja: Front.

2. tiran v Pontski Herakleji: Iust.

3. peripatetik iz Solov (Soli), eden izmed najučenejših in najizvrstnejših Aristotelovih učencev, napisal je mnogo filozofskih (in menda tudi zgodovinskih) del; ohranjeni so le odlomki: Gell.

clerk¹ [kla:k ameriško klə:k] samostalnik
arhaično duhovnik, cerkvenik; učenjak; tajnik; pisar, uradnik, -nica; knjigovodja
ameriško prodajalec, -lka, trgovski pomočnik

confidential (ali signing) clerk prokurist
šaljivo clerk of the weather sv. Peter
head (ali chief) clerk glavni knjigovodja
clerk of the works upravitelj javnih del

clou [klu] masculin žebelj; cvek, žičnik; klinec; familier tvor, tur; ostra bolečina; figuré glavna privlačnost, višek (npr. programa); populaire zastavljalnica, zapor, ječa

les clous (z žeblji označeni) cestni prehod; familier star avtomobil
clou du spectacle višek, najbolj uspeli del predstave
clou de cordonnier, à chaussure čevljarski žebelj, cvek
clou de fantaisie krasilni žebelj
clou (de girofle) nageljnova žbica
clou de tapisserie tapetniški žičniki
vieux clou star bicikel ali avto
des clous! (populaire) še kaj! še tega bi se manjkalo! figo!
compter les clous de la porte morati dolgo čakati (pred vratmi)
enfoncer, fixer un clou zabiti žebelj
planter son clou udobno, po domače se nastaniti
il est maigre comme un clou, gras comme un cent de clous suh, mršav je ko trska
il lui manque un clou (figuré) manjka mu eno kolesce v glavi
il n'y manque pas un clou popolnoma gotovo je, ne manjka zadnjega žeblja
mettre quelque chose au clou (populaire) dati kaj v zastavljalnico
river son clou à quelqu'un (figuré) komu usta zamašiti
cela ne tient ni à clou ni à fer, ni à clou ni à cheville to ni solidno (narejeno)
cela ne vaut pas un clou to ni počenega groša vredno
traversez dans les clous! prenez les clous! uporabljajte cestne prehode!
un clou chasse l'autre (proverbe) klin se s klinom izbija

C.N.T. kratica Confederación Nacional del Trabajo

cocuzzolo m vrh:
il cocuzzolo del monte vrh hriba