Franja

cevovòd (-óda) m tubazione; conduttura; condotta:
plinski cevovod condotta del gas, gasdotto
kontinentalni cevovod condotta continentale
tlačni cevovod condotta forzata, in pressione

Chaereās -ae, m (Χαιρέας) Hajrea, gr. nom. propr.; poseb.

1. gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Col., Plin.

2. kipar v času Aleksandra Vel.: Vitr., Plin.

Chaldaeus 3 (Χαλδαῖος) haldejski (kaldejski), južnobabilonski: regnum Lucan., grex Iuv. Haldejci (Kaldejci) = vedeževalci (gl. v nadalj. Chaldaeī). Od tod

1. subst.
a) Chaldaea -ae, f (Χαλδαία) Haldeja (Kaldeja), jugozahodni babilonski del od Evfrata do Arabske puščave: Plin.
b) Chaldaeī -ōrum, m (Χαλδαῖοι) Haldejci (Kaldejci), preb. Kaldeje: Favorinus ap. Gell.; babilonska svečeniška kasta, bili so izvrstni astrologi, astronomi, vedeževalci in čarovniki; od tod Chaldaei pogosto = astrologi, astronomi, vedeževalci: Varr. fr., Ci., Lucr. (z gen. pl.: Chaldaeûm) idr.; sg. Chaldaeus -ī, m = vedež(evalec): Ca. Od tod

2. zopet adj. Chaldaicus 3 haldejski (kaldejski): praedicendi genus, rationes Ci., disciplina Vitr., gentes Plin.

chápiro moški spol

¡voto al chápiro!; ¡por vida del chápiro! pri moji veri! tu se vse neha!

charge [šarž] féminin breme, tovor, teža; vozno blago; obremenitev (tudi commerce); militaire, électricité naboj, polnitev; služba, obveznost, naloga, odgovornost; stroški; davek, pristojbine; (juridique) obtožba, točka obtožbe; militaire napad, naskok, juriš; lov, zasledovanje; pretiravanje, satira, karikatura; chimie polnilo; familier batine

charge d'âmes dušebrižništvo
charge à la batonnette naskok z bajonetom
charge de bombes tovor bomb
charge complète poln vagon tovora
charge d'exploitation obratni stroški
charge fiscale davčno breme
charge maxima admissible največja dopustna obremenitev
charge publique javna služba; javna dajatev
charge sociale socialna bremena
à ma charge na moje stroške
à charge de revanche proti revanši, oddolžitvi, vrnitvi usluge, vzajemnosti
il peut utiliser ma voiture à charge pour lui de la maintenir en bon état lahko uporablja moj avto, s pogojem da ga vzdržuje v dobrem stanju
en charge (él) pod obremenitvijo, pod napetostjo
bête féminin de charge tovorna žival
devoirs masculin pluriel d'une charge uradne, službene dolžnosti
essai masculin de charge poskus, poskušnja obremenitve
femme féminin de charge služkinja, postrežnica
perte féminin de charge izguba napetosti
portrait masculin en charge karikaturen portret
prise féminin en charge prevzem
témoin masculin à charge obremenilna priča
s'acquitter d'une charge izpolniti obveznost
aller au delà de sa charge prekoračiti svoja uradna pooblastila
avoir charge de imeti nalog(o) za
avoir ses parents à charge vzdrževati svoje starše
en avoir sa charge (familier) dobiti, imeti svoj del
battre, sonner la charge bobnati, trobiti k napadu
entrer en charge nastopiti službo
être à la charge de quelqu'un biti, iti komu v breme (commerce)
il est à la charge de son frère brat ga vzdržuje
être, se mettre, tomber à la charge de quelqu'un biti, pasti komu v breme
être à charge de quelqu'un biti komu v breme, v nadlego
ce film est une charge de la vie américaine ta film je satira na ameriško življenje
mettre en charge nakopičiti, nabrati, zbrati
occuper une charge opravljati službo
payer la charge (figuré) nositi breme
prendre en charge quelque chose prevzeti odgovornost za kaj, nekaj v svoje roke vzeti; prevzeti; sprejeti
prendre en charge un orphelin vzeti siroto v oskrbo
revenir à la charge obnoviti napad, spet iti v napad, figuré še enkrat (kaj) poskusiti

Charimander -drī, m (Χαρίμανδρος) Harimander, gr. pisec astronomskih del: Sen. ph.

che¹

A) pron. ki, kateri, kar:
le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman

B) pron. kaj:
non so che fare ne vem, kaj naj storim

C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
che ora è? koliko je ura?
non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

Č) pron. kaj!:
ma che dite! kaj vendar pravite!
ma che! kje pa!, sploh ne!

D) agg. kakšen:
in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!

E) pron. kaj:
un certo che nekaj
si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
il film non è un gran che film ni kdove kaj

chiaro

A) agg.

1. jasen, svetel:
tempo chiaro jasno vreme

2. bled (barva):
blu, rosso chiaro bledo moder, bledo rdeč

3. bister, čist:
acqua chiara bistra voda

4. pren. jasen, razločen; razumljiv:
immagine chiara jasna podoba; pren. odločen:
un no chiaro e tondo odločen ne
essere chiaro biti jasen
cantarla, dirla chiara pren. biti jasen, govoriti brez dlake na jeziku
chiaro come la luce del sole jasen ko beli dan
avere le idee chiare biti si na jasnem, imeti jasne predstave o čem

5. knjižno znamenit, odličen:
uno scienziato di chiara fama znamenit znanstvenik
PREGOVORI: chi vuol dell'acqua chiara vada alla fonte preg. po bistro vodo je treba k izviru

B) m

1. jasnina, svetloba:
chiaro di luna mesečeva svetloba
con questi chiari di luna pren. v teh hudih časih
chiaro d'uovo pog. beljak
mettere in chiaro razjasniti, pojasniti, razčistiti; biti si na jasnem

2. svetla barva; svetla obleka:
vestire di chiaro svetlo se obleči, oblačiti

C) avv. jasno, odkrito, nedvoumno:
parliamoci chiaro bodimo si na jasnem
dire chiaro e netto povedati kratko in jasno
non veder chiaro in qcs. pren. sumiti; zdeti se sumljivo

chiatta f brod:
chiatta del passo splav, brod
ponte di chiatte pontonski most

chiave

A) f

1. ključ:
chiudere a chiave zakleniti
mettere sotto chiave pren. v ječo zapreti, dati pod ključ
tenere sotto chiave dobro čuvati
tenere le chiavi del cuore di qcn. pren. uživati zaupanje, prijateljstvo nekoga

2. pren. ključ:
la chiave di un problema ključ za rešitev problema; strateška točka, ključna točka:
il Bosforo è la chiave del mar Nero Bospor je ključ do Črnega morja

3. glasba ključ:
chiave di violino, di basso, di contralto violinski, basovski, altovski ključ
stare, rimanere in chiave držati ton; pren. držati se teme

4. tehn. ključ:
chiave a tubo cevni ključ
chiave inglese francoz

5.
chiave di volta umet. sklepnik; pren. ključno, osnovno delo; ključni argument:

B) agg. invar. ključen; glaven:
teste chiave glavna priča
punto chiave ključna točka

chicco m (pl. -chi)

1. seme; zrno:
chicco di riso, di caffè riževo, kavino zrno
chicco d'uva pog. grozdna jagoda

2. ekst. jagoda, zrno:
chicchi di grandine zrna toče
i chicchi del rosario jagode rožnega venca

chi è? m invar. kdo je kdo:
il chi è? del PP kdo je kdo v LS

chiusa f

1. pregraja; ograjena površina

2. zapornica, jez

3. soteska

4. sklep, zaključek:
la chiusa del discorso fece molta impressione sklepni govor je naredil globok vtis

ciclone m

1. meteor. ciklon, tropski vihar:
essere, trovarsi nell'occhio del ciclone pren. preživljati najhujše trenutke krize

2. pren. živahen človek; nerednež, nemarnež:
quel ragazzo è un vero ciclone deček je pravi hudournik

3. strojn., les, kem. ciklon

ciēlo m

1. nebo:
cielo nuvoloso, sereno oblačno, jasno nebo
toccare il cielo con un dito pren. biti ves blažen
portare qcn. al cielo pren. koga v nebesa povzdigovati, v zvezde kovati
a cielo aperto pod milim nebom
scavo, estrazione a cielo aperto dnevni kop
apriti cielo! inter. šment!

2. podnebje

3. nebo, strop:
il cielo della camera strop sobe
il cielo del letto nebo, baldahin nad posteljo

4. relig. nebo, nebesa:
i voleri del cielo božja volja
salire al cielo pren. priti v nebo, umreti
santo cielo!, giusto cielo! inter. sveta nebesa!
per amor del cielo! inter. za božjo voljo!

5.
essere al settimo cielo pren. biti v devetih nebesih
portare qcn. al settimo cielo pren. koga v deveta nebesa kovati
PREGOVORI: ragli di asini non arrivano al cielo preg. pasji lajež ne seže do neba

cielo moški spol nebo, nebesa; zrak, klima; blaženost

cielo de la cama baldahin nad posteljo
a cielo abierto pod milim nebom, na prostem
despejarse (desencapotarse) el cielo zjasniti se (nebo)
escupir al cielo nespametno in blazno smelo ravnati
ganar el cielo priti v nebesa
como llovido del cielo kot z neba padel
subir (ali volar) al cielo umreti
tocar (tomar, coger) el cielo con las manos biti ves iz sebe (od veselja)
venirse el cielo abajo deževati kot iz škafa; razgrajati, kraval delati
ver el cielo abierto ves iz sebe biti od veselja
herir los cielos con lamentos srce trgajoče tožiti, tarnati
al que al cielo escupe, en la cara cae čezmerna aroganca (ošabnost) je nevarna
mover cielo y tierra vse sile napeti
cielo de la boca nebo v ustih
cielo raso vedro nebo; (gladek) strop

ciglione m nasip; rob:
il ciglione del precipizio rob brezna

cigno m

1. zool. labod (Cygnus)

2. pren. knjižno pesnik, skladatelj:
il canto del cigno pren. labodji spev

cilija samostalnik
biologija (del celice) ▸ csillóNotranjost dihalne cevi je gosto posejana s cilijami, drobnimi laski, ki nenehno utripajo navzgor proti ustom. ▸ A légcső belsejében sűrűn kiemelkedő csillók helyezkednek el, ezek apró szálak, amelyek állandó, hullámszerű mozgása a száj felé irányul.

cilinder samostalnik
1. (del stroja) ▸ henger, cilinder
2. (del ključavnice) ▸ cilinderNajprej je onesposobil alarm, odlomil cilinder ključavnice in vstopil v bencinski servis. ▸ Először a riasztót hatástalanította, majd letörte a cilinderzárat, és belépett a töltőállomásra.

3. (moško pokrivalo) ▸ cilinderS seboj nimam čarovniškega cilindra niti čarovniške paličice. ▸ Sem varázscilinder, sem varázspálca nincs nálam.

4. (del petrolejske svetilke) ▸ cilinder