Franja

ēmittō -ere -mīsi -missum

I.

1. ven poslati, odposlati (odpošiljati), razposlati (razpošiljati), odpraviti (odpravljati): tabulas emisi in omnīs provincias Ci., emittat ad me, qui obsignent Ci. ep., exercitum in Asiam emittere N., in lucem Stygiis emissa tenebris V.; (o knjigah): elegos emittere H. izdati, librum H., Q., Suet., Plin. iun.; voj.: essedarios ex silvis emittere C., cohortes ex statione C., in hostem emitti L., Cu., pabulatum emittitur nemo C., duabus portis omnem equitatum emisit C.; prim.: quibuscum tamquam e carceribus emissus sis Ci. si udrl.

2. occ.
a) (puščice, strele) metati, zadegati, streljati: Q., Iuv., emittere pila C., tela Ci., iacula S., sagittas Cu., manu emittere spicula, hastam, iaculum V., saxa in aliquem L., Cu., fulmina Ci.; pren.: aculeum in aliquem emittere Ci., L. koga zbosti, emittere facete dictum, maledictum Ci. izustiti, voces temere ab accusatore emissae Ci. besede, ki jih je tožnik nepremišljeno spustil iz ust, et semel emissum volat irrevocabile verbum H. izrečena beseda.
b) (kaj tekočega) izpustiti (izpuščati): Col., Suet., aquam ex lacu emittere L., aquae flumen emittunt Cu., lacus emissus Ci., izpraznjeno jezero, sanguinem emittere venis Plin. kri puščati, lacrimas emisit obortas O. razjokal se je; prim.: ova emittere Plin. leči.
c) (glas) od sebe da(ja)ti, oglasiti se, iz(pre)govoriti: Lucr., Q., Suet., cur cogis eum hanc vocem (besedo) emittere? Ci., moriere, si vocem emiseris L.; prim. še: se animam statim emissurum N. da bo dušo spustil, izdihnil.

3. izgnati, pregnati, spoditi: L., Catilinam ex urbe emisimus Ci., quod illum emiserim potius quam quod eiecerim Ci., ex domo pontificis maximi emissus Ci. „ven vržen“, ea oratione Catilinam emisi Ci.

— II.

1. izpustiti (izpuščati): agnos foras Pl., plerosque celant et noctu per vallum emittunt C., leonem emittere Cu., emissa hiems V. Od kod? z abl.: emisit caseum ore Ph., praeoptabant scutum manu emittere C. proč vreči, odložiti; s praep.: ex iudicio gratiā emitti Ci., ex eo loco ancillarum beneficio emissus est Ci. je ušel, emissa de manibus res est L. se je izmuznila, hostem de (ex) manibus emittere Ci., L. sovražniku dati priložnost, da uide; pren.: certamen manibus emittere L.

2. occ.
a) (ujetnike) izpustiti, osvoboditi: emissus est e carcere Pl., Ci., Apollonium de carcere emitti iubet Ci., ex vinculis emittere Pl., Ci., e custodia emittere Ci., N., L., ludet favis emissa iuventus V. (o zalegi čebel).
b) (osebe iz kakega pravnega razmerja) pustiti, oprostiti, osvoboditi: manu emittere aliquem Pl., L., Plin. iun., tudi samo emittere aliquem Pl., Ter., manu emittere servum L., adoptatos T.; pa tudi: librā et aere liberatum debitorem emittere L. prostost dati dolžniku, ki je plačal.
c) voj. vojne ujetnike izpustiti, oprostiti: eos ex obsidione emittere L., iugum, sub quod emissi essent L. izpod katerega so bili izpuščeni.

ēmorior ēmorī ēmortuus sum umreti, preminiti, giniti: Pl., Plin., neque tuorum quicquam potuit emori praeter corpus Ci., per virtutem emori junaško umreti, utinam emori fortunis meis honestus exitus esset S. = smrt; pren.
a) docela izginiti, preminiti, preiti: si ad rem auxilium emortuum est Pl. če za dejanje ni pomoči, laus eorum emori non potest Ci., per gradus molles emoriatur amor O., quae (spes) cum emoritur Q., ex usu loquendi … hoc vocabulum emortuum Aug. se je umaknilo.
b) (o stvareh) umreti (umirati), zamreti (zamirati): terra emoriens Cu., emoriens natura Cu., arbor emoritur Plin., propter quod radices emoriuntur Plin., emoritur seges Sen. tr.; premreti (premirati), (o)dreveneti: membrum emoritur, corpus emortuum Cels., ugaševati: carbo emoriens Plin.

Opomba: Star. inf. pr. ēmorīrī: Pl., Ter.

empachar preprečiti; zmešati; prikriti; pokvariti (želodec)

empacharse osupniti; želodec si pokvariti

empacho moški spol ovira(nje), zapreka; zadrega

empacho (de estómago) pokvarjen želodec
coger un empacho pokvariti si želodec

empapar prepojiti, na-, pre-močiti; vpiti (tekočino)

empaparse napojiti se; nabasati se (z jedjo)
empaparse de a/c globoko si kaj vtisniti (zabičiti)
empapado en sudor ves znojen

empêcher [ɑ̃pɛše] verbe transitif ovirati, preprečiti; upreti se (quelque chose čemu)

s'empêcher de (rire) vzdržati se, zadržati se (smeha)
empêcher quelqu'un de travailler preprečiti komu delo, da bi delal
empêcher le progrès de la maladie zaustaviti napredovanje bolezni
la grippe m'a empêché de partir gripa mi je preprečila odhod
il a dû se soumettre, n'empêche qu'il avait raison moral se je ukloniti, pa vendar je imel prav
(familier) n'empêche to ni noben razlog (proti)
je ne puis m'empêcher de rire ne morem si kaj, da se ne bi smejal

empeño moški spol zastavitev; (častni) dolg; posel; vnema; prizadevanje; zaplet, homatija

casa de empeño zastavljalnica
papeleta de empeño zastavni listek
con empeño z vnemo, vztrajno
hacer empeño de a/c nekaj si za dolžnost vzeti

empêtrer [ɑ̃pɛtre] verbe transitif zavezati (noge); figuré zaplesti (dans v); naprtiti na vrat (quelqu'un de quelqu'un koga komu)

s'empêtrer zaplesti se (dans v), naprtiti si na vrat, obremeniti se (de z)
le parachutiste s'est empêtré dans les cordes de son parachute padalec se je zapletel v vrvice svojega padala

emplette [ɑ̃plɛt] féminin nakup(ovanje); kupljena stvar

faire des emplettes nakupovati
faire emplette de quelque chose kupiti kaj
nous avons fait là une belle emplette! (familier) tu smo si pa nekaj lepega skuhali!

emplir [ɑ̃plir] verbe transitif napolniti

s'emplir napolniti se
emplir d'eau un verre napolniti kozarec z vodo
emplir de joie, d'admiration navdati z veseljem, z občudovanjem
le ciel s'emplit de nuages nebo se pokriva z oblaki
emplir son bidon napolniti si čutaro

employer [ɑ̃plwaje] verbe transitif rabiti, uporabiti; zaposliti, namestiti; naložiti (denar); commerce vnesti

il a employé tout l'après-midi à écrire ves popoldan je porabil za pisanje
employer la force pour maintenir l'ordre uporabiti silo za vzdrževanje reda
employer tous les moyens uporabiti vsa sredstva
s'employer à baviti se z, prizadevati si za; zavze(ma)ti se za; uporabljati se

emporarbeiten: sich emporarbeiten utreti si pot navzgor, figurativ napraviti iz skromnih začetkov kariero

emprunt [ɑ̃prœ̃] masculin posojilo; posojeni denar

d'emprunt izposojen; nepravi, navidezen
emprunt forcé, sans intérêts, à court terme prisilno, brezobrestno, kratkoročno posojilo
emprunt gouvernemental, national, d'Etat državno posojilo
amortissement masculin d'un emprunt amortizacija posojila
émission féminin d'un emprunt emisija posojila
intérêts masculin pluriel sur emprunt obresti na posojilo
mot masculin d'emprunt izposojena beseda, izposojenka
nom masculin d'emprunt privzeto ime, psevdonim
remboursement masculin d'emprunt vračanje posojila
accorder, émettre un emprunt odobriti, razpisati posojilo
contracter, faire un emprunt najeti, vzeti posojilo
faire l'emprunt de quelque chose izposoditi si kaj
négocier un emprunt posredovati, izposlovati posojilo
rembourser, restituer un emprunt vrniti posojilo
souscrire à un emprunt podpisati posojilo
surpasser la souscription d'un emprunt preseči vpis posojila
vivre d'emprunt živeti od posojil; figuré krasiti se s tujim perjem

emptor -ōris, m (emere) kupec: Pl., Iuv., cum idem expediet emptori et venditori Ci., bonorum emptores Ci., si emptorem invenerit S., emptor fundi, domūs H., emptor hians H., quem emptorem familiae pecuniaeque in testamento Augusti fuisse volgo notatum est Suet., da je bil kupec na videz pri in oporoki „per aes et libram“.

èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera

enák (-a -o)

A) adj.

1. uguale; identico:
dvojčka sta čisto enaka i due gemelli sono veramente uguali
enake barve colori uguali
enake ideje idee uguali
pred zakonom so vsi enaki tutti sono uguali di fronte alla legge
vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti tutti abbiamo uguali diritti e uguali doveri

2. uguale, pari:
nikoli mu ne bo enak non gli sarà mai pari, non lo uguaglierà mai

3. (enak po vrednosti) uguale, pari:
tolar je enak enajstim liram il tallero è pari a undici lire

B) enáki (-a -o) m, f, n uguale:
mojster, da mu ni enakega un maestro che non ha uguali
pren. njemu tudi enaka prede anche lui si trova in cattive acque
ekon. enako za enako un tanto per un tanto
PREGOVORI:
enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia

enáko prislov equally; alike; likewise; in the same manner; just the same

enáko star of the same age; coeval
enáko oddaljen equidistant
približno enáko velik much of a size
enáko deliti to share alike
enáko si bomo razdelili we'll share and share alike, žargon we'll split (everything) even Steven
enáko rad bi šel tja kot kam drugam I'd just as well go there as anywhere else
enáko prezirati svoje prijatelje in svoje sovražnike to despise oneself' friends and one's enemies alike
to pride na enáko it amounts to the same thing
enáko vračati to repay in kind, to retaliate
ti besedi se enáko izgovarjata these two words are pronounced alike (ali have the same pronunciation)

ēnatō -āre -āvī (—) ven plavati, izplavati, plavajoč se rešiti: Vitr., Auct. b. Alx., Ph., Sen. ph., Ap., si fractis enatat exspes navibus H., qui occulti enataverant Cu.; pren.: habere se videntur angustius: enatant tamen Ci. vendar si pomagajo iz svojega položaja, ex naufragio patriae salvus nemo potest enatare Corn.

encajar vložiti, vstaviti; tesno zapreti, zapahniti; sprožiti; zadati (udarec); vsiliti, naložiti; nalagáti, varati; prilegati se; spodobiti se

encajar un bofetón (a) prisoliti zaušnico
encajar las manos podati in stisniti si roke
encajar bien dobro se prilegati
tu proposición encaja mal tvoj predlog ni sprejemljiv
encajar en la vida vdati se v življenje
encajarse vsiliti se; obleči se (v plašč)
se encajó entre nosotros prikradel se je med nas

encapricharse slepo se zaljubiti

encapricharse con a. nekaj si v glavo vtepsti