Franja

poslábšanje (-a) n peggioramento, il peggiorare; aggravamento, l'aggravarsi; deterioramento:
poslabšanje vremena peggioramento del tempo
poslabšanje bolezni aggravamento della malattia
poslabšanje odnosov med državami peggioramento dei rapporti fra gli stati

poslábšati (-am)

A) perf. ➞ slabšati peggiorare, deteriorare

B) poslábšati se (-am se) perf., refl. aggravare (-si), peggiorare (-si), deteriorare (-si):
bolezen se je poslabšala la malattia si è aggravata
vreme se je poslabšalo le condizioni del tempo sono peggiorate

posmehljív (-a -o) adj. derisorio, beffardo, canzonatorio, schernitore, ironico, sarcastico:
posmehljive opazke osservazioni sarcastiche
posmehljv izraz na obrazu espressione canzonatoria, beffarda del volto
posmehljiva pripomba sarcasmo
lit. posmehljivo posnemanje parodia

posnemálec (-lca) m imitatore, copiatore, emulatore, emulo; epigono:
Petrarkovi posnemalci gli epigoni del Petrarca

posnémati (-am) | posnéti (-snámem)

A) imperf., perf.

1. asportare, rimuovere; togliere:
posneti maščobo togliere il grasso
posneti mleko scremare il latte, sburrare
posnemati pene schiumare

2. imitare, copiare, rifare, riprodurre, ricalcare; seguire (tudi ekst.); fare il verso (di); scimmiottare;
posnemati govor, gibe imitare, riprodurre la parlata, i gesti
posnemati dober zgled seguire il buon esempio
posneti kroj riprodurre il taglio dal cartamodello
posnemati (oponašati)
koga scimmiottare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
posnemati Francoze v oblačenju, v pisanju franceseggiare nel vestire, nello scrivere
posnemati Grke, grške vzore grecizzare, ellenizzare
posnemati klasike classicheggiare
posnemati Petrarko petrarcheggiare
posnemati petelina fare il verso del gallo

3. (delati, nuditi tako podobo, da zbuja vtis pravega) imitare:
slikar posnema marmor il pittore imita il marmo

4. posnéti (spoznati) dedurre, riprendere:
iz njegovih odgovorov je posnel, da ga je užalil dalle sue risposte dedusse di averlo offeso

5. posnéti fot. fotografare; film. girare, riprendere, filmare; (na mikrofilm) microfilmare

6. posnéti rad. registrare, incidere

7. friz.
posneti lase sfoltire i capelli

B) posnéti si (-snámem si) perf. refl.
posneti si kožo escoriare la pelle, spellarsi
posneti si kožo na kolenih spellarsi le ginocchia, escoriare le ginocchia

posóda récipient moški spol , vase moški spol , vaisseau moški spol , coupe ženski spol , bidon moški spol , boîte ženski spol ; (kuhinjska) batterie ženski spol de cuisine ; (namizna) service moški spol de table, vaisselle ženski spol , vaissellerie ženski spol ; (lončena) poterie ženski spol ; (kovinska) quincaillerie ženski spol ; (porcelanasta) vaisselle de faïence (ali de porcelaine)

posoda za bencin bidon moški spol à essence
posoda za gorčico moutardier moški spol
posoda za izpiranje cuvette ženski spol
posoda za juho (jušnik) soupière ženski spol
posoda za kompot compotier moški spol
posoda za maslo beurrier moški spol
posoda za mleko bidon à lait
posoda za odpadke seau moški spol à déchets (ali à ordures)
posoda za sadje coupe à fruits
posoda za sladkor sucrier moški spol
posoda za sladoled glacière ženski spol
posoda za smeti poubelle ženski spol
posoda za sočivje légumier moški spol
posoda za solato saladier moški spol
nočna posoda vase de nuit, familiarno pot moški spol de chambre, popularno goguenot moški spol, gogueneau moški spol
prevračalna posoda benne ženski spol basculante (ali culbutante)
vezne posode vases moški spol množine communicants
omara za posodo vaisselier moški spol
ozki del posode col moški spol
stroj za pomivanje posode machine ženski spol à laver la vaisselle
pomiti posodo laver (ali faire) la vaisselle

posojílo préstamo m ; empréstito m ; (predjem) anticipo m

dati (vzeti) posojilo conceder (tomar) un préstamo
državno (javno, prisilno, vojno) posojilo empréstito del Estado ali estatal (público, forzoso, de guerra)
posojilo na obresti (hipotečno, na zastavek) préstamo a interés (hipotecario, sobre prenda)
dolgoročno (kratkoročno) posojilo préstamo a largo (corto) plazo
razpisati (vzeti) posojilo emitir (contraer) un empréstito

posredovánje (-a)

1. n mediazione, intercessione; ufficio, buoni uffici; intervento:
plačilo za posredovanje commissione, senseria
urad za posredovanje agenzia (matrimoniale ecc.), ufficio di collocamento
pogovori so bili uspešni zahvaljujoč posredovanju predstavnika OZN le trattaive sono state coronate da successo grazie ai buoni uffici del rappresentante dell'ONU
kljub takojšnjemu zdravnikovemu posredovanju ga niso mogli rešiti malgrado il tempestivo intervento del medico non lo si è potuto salvare

2. presentazione; trasmissione:
šol. posredovanje učne snovi presentazione della materia (di studio)
posredovanje sporočil trasmissione dei messaggi
posredovanje znanja trasmissione del sapere, delle conoscenze

postavítev (-tve) f

1. erezione; disposizione, collocazione, installazione, montaggio, sistemazione:
postavitev spomenika erezione del monumento
postavitev pohištva collocazione dei mobili

2. (postavitev v vrsti) allineamento

3. nomina:
postavitev za direktorja nomina a direttore

4. presentazione, formulazione:
postavitev predlogov, vprašanj presentazione di proposte, formulazione di domande

5. gled. messinscena; edizione:
lepa postavitev Verdijeve Aide una bella edizione dell'Aida di Verdi

6.
postavitev razstave allestimento di una mostra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žel. postavitev dodatnih tirov banalizzazione
gled. postavitev nekega ambienta ambientazione
postavitev v ambient ambientamento
muz. postavitev roke manicatura

postáviti (-im) | postávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
postaviti v kot mandare in un angolo

3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
postaviti ladjo na navoz impostare una nave
postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
pren. postaviti teorijo costruire una teoria
pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
postaviti šotore piantare, innalzare le tende

4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
postaviti koga za kralja creare qcn. re
postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

5.
postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
postaviti trditev affermare
postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
postaviti diagnozo diagnosticare

6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
postaviti termin fissare una scadenza

8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

9. supporre:
postavimo, da supponiamo che

10. pren.
postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
šport. postaviti rekord stabilire un record

B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.

postávka (-e) f

1. ekon. partita; voce:
proračunske postavke partite del preventivo, partite di budget, di bilancio preventivo

2. voce, rubrica

3. (izhodišče) premessa, presupposto; punto di partenza; (dejstvo) fatto, realtà:
slabo stanje mnogih kulturnih spomenikov je zaskrbljujoča postavka v sodobnem svetu le cattive condizioni in cui versano tanti beni culturali sono una preoccupante reltà del mondo moderno

4. (misel, mnenje, predlog) idea, proposta

5. (trditev izjava) affermazione, tesi:
njegove postavke so apriorne le sue affermazioni sono apodittiche, aprioristiche

6. filoz. proposizione (del sillogismo)

7. ekon.
odbitna postavka trattenuta, ritenuta

póstelja (-e) f letto; ekst. (ležišče) posto letto; (prenočišče) pernottamento;
postlati, pospraviti posteljo fare, rifare il letto
preobleči posteljo cambiare le lenzuola, cambiare il letto
uleči se na posteljo, v posteljo mettersi a letto, sdraiarsi sul letto
stranici, zglavje postelje sponde, capo del letto
postelja za dve osebi letto a due piazze
zakonska postelja letto matrimoniale
zložljiva postelja letto ripiegabile
močiti posteljo bagnare il letto
pren. dvigniti iz postelje (zbuditi) buttare giù dal letto
pren. prikleniti, prikovati na posteljo inchiodare al letto
iti zgodaj v posteljo andare a letto con le galline, andare a letto presto
evf. iti s kom v posteljo andare a letto con qcn.
pren. cel dan prekladati se po postelji starsene a letto tutto il santo giorno
pren. dajati kaj na Prokrustovo posteljo mettere qcs. sul letto di Procuste
ležati na smrtni postelji essere sul letto di morte
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla tavola e dal letto

póstelja cama f ; lecho m

poročna postelja lecho nupcial
zakonska postelja cama matrimonial
zložljiva postelja cama plegable
Prokrustova postelja lecho de Procusto
zasilna postelja lecho provisional
bolniška postelja lecho (ali cama) del enfermo (ali del dolor)
smrtna postelja lecho de muerte
leči v posteljo acostarse, meterse en la cama, (zaradi bolezni) encamarse
ležati v postelji estar en la cama, estar acostado, (bolnik) estar en cama
(morati) biti, ležati v postelji (tener que) guardar cama
napraviti posteljo hacer la cama
položiti koga v posteljo acostar a alg
vstati iz postelje levantarse; abandonar la cama
nisem navajen te postelje extraño esta cama

posvéčati (-am) | posvetíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. dedicare, dare; ekst. destinare, trattare:
življenje posvetiti znanosti dedicare la vita alla scienza
prvi del knjige je posvečen splošnim temam la prima parte del libro tratta di argomenti generali

2. dedicare, mettere:
posvetiti vse svoje moči mettere tutte le proprie energie

3. rel. ordinare, consacrare; intitolare:
posvetiti v duhovnika ordinare sacerdote
posvetiti cerkev, oltar consacrare una chiesa, un altare
cerkev je posvečena sv. Juriju la chiesa è intitolata a S. Giorgio

4. pren. iniziare a:
posvetiti koga v skrivnosti iniziare qcn. ai segreti

B) posvéčati se (-am se) | posvetíti se (-ím se) imperf., perf. refl. dedicarsi, darsi; attendere; abbracciare la causa:
posvečati se družini dedicarsi alla famiglia
posvetiti se študiju attendere agli studi, dedicarsi agli studi
posvetiti se revolucionarni stvari abbracciare la causa della rivoluzione
ves se posvetiti, posvetiti se z dušo in telesom čemu darsi anima e corpo a qcs.

posvečeváti (-újem) imperf. rel.

1. consacrare, ordinare (sacerdote); intitolare (chiesa):
cerkve so vedno posvečevali božji Materi le chiese venivano sempre intitolate alla Madre del Dio
posvečevati nedelje santificare le domeniche

2. star. dedicare; destinare
PREGOVORI:
namen posvečuje sredstva il fine giustifica i mezzi

posvèt (-éta) m

1. consultazione; consulto, consulta

2. colloquio, colloqui pl.:
posvet o problemu varovanja kulturne dediščine colloqui sul problema della tutela del patrimonio culturale

póšten¹ postal; de correos

poštni avto (okoliš; blagajna, pošiljka, promet, paket, tarifa, ček) auto(móvil) m (distrito m, caja f, envío m, servicio m, paquete m, tarifa f, cheque m) postal
poštna dopisnica tarjeta f postal; postal f, (z odgovorom) tarjeta f postal-respuesta
poštna kočija (nekoč) diligencia f
poštna ladja barco m correo
poštno okence ventanilla f (de correos)
poštni čekovni konto cuenta f corriente postal
glavna poštna uprava (direkcija) administración f central de correos
poštni direktor administrador m de correos
poštna naslovna številka cifra f postal directriz
poštno povzetje rembolso m postal
poštni naslov (nakazilo) dirección f (giro m) postal
poštna hranilnica caja f postal de ahorros
poštna hranilna knjižica libreta f (ali cartilla f) de la caja postal de ahorros
poštna ladja buque m correo
poštno letalo avión m postal (ali correo)
poštna letalska služba servicio m postal aéreo
poštni rog trompa f de postillón
poštni predal apartado m de correos, A casilla f postal
poštni žig matasellos m
datum poštnega žiga fecha f del matasellos
poštni vlak tren m correo
svetovna poštna zveza Unión f Postal Universal
poštno ležeče en lista de correos
poštni uradnik, -ica funcionario m, -ria f de correos

poštêno adv.

1. onestamente, bene; rettamente, probamente:
pošteno povedano, ne zanimam se zanj onestamente parlando, non mi interessa
pošteno je, da napako priznaš sarebbe bene che tu riconoscessi il torto

2. (za izražanje visoke stopnje) molto, assai, da morire:
pošteno sem žejen ho una sete da morire
pošteno sem se prestrašil ho preso una paura del diavolo

pot¹ [ó] ženski spol (-i …)

1. der Weg, -weg (dovozna Zufahrtsweg, glavna Hauptweg, gozdna Holzweg, Waldweg, grebenska Kammweg, jahalna Reitweg, kolesarska Radweg, krožna Rundweg, obalna Uferweg, oskrbovalna Nachschubweg, peščena Sandweg, planinska Höhenweg, v parku Parkweg, prečna Querweg, privatna Privatweg, prometna Verkehrsweg, skrivna Schleichweg, tlakovana s ploščami Plattenweg, sprehajalna Spazierweg, s prodom posuta Kiesweg, srednja Mittelweg, stranska Seitenweg, Nebenweg, tovorna Saumweg, Saumpfad, transportna Transportweg, trgovska Handelsweg, vozna Fahrweg, vrtna Gartenweg)
pot umika der Fluchtweg
kos poti: das Wegstück, die Wegstrecke (lep kos poti ein schönes Stück Weg)
vozna pot (kolovoz) Fahrweg
(pešpot) Fußweg, der Fußsteig, Gehweg
pravo zasilna pot der Durchgang, der Notweg
del poti eine Wegstrecke
obroba poti gradbeništvo, arhitektura die Wegeinfassung
razcep poti die Weggablung
rob poti der Wegrand, Wegesrand
smer poti die Wegrichtung
poti množina Wege množina
gradnja poti gradbeništvo, arhitektura der Wegebau
karta poti die Wegekarte, za pešačenje: die Wanderkarte
markiranje poti die Wegemarkierung
mreža poti das Wegenetz

2. (steza) der Pfad
učna pot der Lehrpfad
(gozdna Waldlehrpfad, naravoslovna Naturlehrpfad)

3. die Straße (karavanska Karawanenstraße, pomorska Seestraße, trgovska Handelsstraße, Svilena Seidenstraße)

4.
pomorstvo morska pot der Seeweg
plovna pot/vodna pot der [Schiffahrtsweg] Schifffahrtsweg, das Fahrwasser
(glavna Hauptfahrwasser), die [Schiffahrtsstraße] Schifffahrtsstraße, die Wasserstraße, die Fahrrinne
Severna morska pot die Nordpassage
letalstvo zračna pot der Luftweg

5. (smer, razdalja) der Weg (pokazati/zgrešiti pot den Weg zeigen/verlieren, imeti isto pot denselben Weg haben, najkrajša pot der kürzeste Weg)

6. (potovanje, prehojena/opisana pot) der Weg, die Strecke; sem: Herweg, tja: Hinweg, nazaj: Rückweg, navzgor: Aufweg, domov: Heimweg, Nachhauseweg, tja in nazaj: Hin- und Herweg, do namembnega mesta: der Hinweg, die Anfahrt, die Anreise, pri pešačenju: der Anmarsch, der Anmarschweg
pot v šolo der Schulweg (na poti v šolo auf dem Schulweg)
nadaljevati pot weitergehen, weiterreisen, weiterwandern
nadaljevanje poti die Weiterreise
srečno pot! Gute Reise!, Glückliche Reise!

7.
smer poti (ruta) die Route
izbira (smeri) poti die Routenwahl
opis (smeri) poti die Routenbeschreibung

8.
službena pot die Dienstfahrt
iti na službeno pot eine Dienstfahrt machen

9.
božja pot die Wallfahrt, der Wallfahrtsort

10.
zadnja pot der letzte Weg, die letzte Reise
pospremiti na zadnjo pot das letzte Geleit geben

11. figurativno (metoda) der Weg
edina možna pot der einzig gangbare Weg
napačna pot der Irrweg

12. figurativno (razvoj, potek) der Weg
pot vsega živega der Weg allen/alles Fleisches
življenjska pot der Lebensweg, der Werdegang

13. (predpisana pot) der Weg, der Zug (instančna Instanzenzug, Instanzenweg, pravna Rechtsweg, Rechtszug, sodna Gerichtsweg, Rechtsweg, uradna Amtsweg, Dienstweg)
po upravni/uradni poti im Verwaltungsweg, im/auf dem Amtsweg, auf dem Behördenweg, auf dem Dienstweg
iti po uradni poti den Behördenweg gehen

14.
utirjena/uhojena/ustaljena pot die -schiene (uspeha Erfolgsschiene, pogovora Unterhaltungsschiene, v stranki Parteischiene)

15.
figurativno trnova pot der Leidenspfad
pot v Canosso der Kanossagang
pot v pekel/predpekel die Höllenfahrt
prava pot die rechte Bahn
spraviti na pravo pot (jemanden) auf den rechten Weg führen
pot nazaj der Rückweg, figurativno das Zurück (ni poti nazaj es gibt kein Zurück)

16. prosta pot:
dati prosto pot den Weg freigeben, figurativno (einer Sache) Tür und Tor öffnen
odpreti si pot sich einen Weg bahnen, s streljanjem: sich den Weg freischießen, z boji: einen Weg freikämpfen, z izsekavanjem: sich durchhauen
odrezati pot komu den Rückweg abschneiden/versperren
izkrčiti si pot sich durchhauen, sich einen Weg bahnen
srednja pot, najboljša pot der goldene Mittelweg
iti rakovo pot den Krebsgang gehen
iti svojo pot stvari: seinen Gang gehen, seinen Lauf/Gang nehmen, človek: seines Weges gehen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge schleifen lassen/die Dinge laufen lassen
pustiti, naj gre svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
najti pot den Weg finden, iz česa: hinausfinden (aus), v kaj: hineinfinden (in), figurativno Eingang finden in
poznati pot wegkundig sein
prečkati pot komu (jemandem) über/in den Weg laufen
prekrižati pot komu: figurativno (jemandem) in die Quere kommen
utirati/utreti pot den Weg bahnen, eine Bresche schlagen, figurativno den Weg anbahnen, čemu/komu: (einer Sache/jemandem) den Weg ebnen, Wegbereiter sein
utreti si pot seinen Weg finden
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
zapreti komu pot (stopiti komu na pot) (jemandem) in den Weg treten; sich (jemandem) in den Weg stellen, s predmeti: (jemandem) den Weg verbauen (tudi figurativno)

do poti bis zum Weg
pravo pravica do poti das Wegrecht, Wegerecht

med potjo unterwegs, während der Fahrt/Reise

na pot auf den Weg
dati na pot komu kaj (jemandem (etwas)) mitgeben, mit auf den Weg geben
iti na pot sich auf den Weg machen, aufbrechen
pripravljati se za na pot Reisevorbereitungen treffen
speljati koga na napačno pot figurativno (jemanden) irreführen
spraviti na pot auf den Weg bringen (na pravo pot auf den rechten Weg bringen)
za na pot für unterwegs
branje za na pot die Reiselektüre

na poti auf dem Weg, unterwegs
na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
na poti domov auf dem Heimweg
biti na poti auf dem Weg sein, unterwegs sein, domov: auf dem Heimweg sein
biti na krivi/napačni poti figurativno auf dem falschen Weg sein, auf dem Holzweg sein, (motiti se) falsch liegen
biti na najboljši poti auf dem besten Wege sein
biti na pravi poti auf dem richtigen Weg sein

ob poti am Wegesrand, am Wegrand

od poti vom Weg
oddaljiti se od poti vom Weg abkommen

po poti auf dem Weg
po zračni/vodni poti auf dem Luftweg, auf dem Wasserweg
po najhitrejši poti auf dem schnellsten Weg(e)
po mirni poti auf friedlichem Weg(e)
po sporazumni poti auf gütlichem Weg(e)
po tej poti se zahvaljujemo ipd.: auf diesem Weg(e)
iti po poti najmanjšega odpora den Weg des geringsten Widerstandes gehen
po skrivnih poteh auf Schleichwegen

s poti von unterwegs
vtisi s poti Reiseeindrücke množina
iti s poti komu (jemandem) aus dem Weg gehen
skreniti s poti plovilo, vozilo: aus dem Ruder laufen
spraviti s poti auf die Seite schaffen (tudi figurativno)
zaiti s prave poti abirren, vom rechten Wege abkommen
| ➞ → pota množina

pót (-í) f

1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada

2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria

6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose

8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni