cella -ae, f (prim. gr. καλῑά koča, skedenj, gnezdo, lat. cēlāre, occulere, clam, color, cilium)
1. sobica, izba: Ter., cella, quod eā celentur, quae esse volumus occulta P. F.; poseb. celica, čumnata, izbica sužnjev, slug, revežev, postranska soba blodnic, soba v kopališčih: Ca., Varr., Ci., Vitr. idr., angustis eiecta cadavera cellis H.; celica v ječi: Ps.-Q.
2. shramba, skladišče, klet: Vitr., H., Col., pistor domi nullus, nulla cella Ci., c. vinaria Ca., Varr., Ci. vinski hram, olearia Ca., Ci. klet za olje, Cato Siciliam cellam penariam rei publ. nominabat Ci. žitnico, Capua cella atque horreum Campaniae Ci.; kot t.t.: in cellam dare, emere, imperare, sumere Ci. za domačo (kuhinjsko) potrebo, quod tibi senatus cellae nomine concesserat Ci. kot užitek. Šalj.: cella promptuaria = carcer Pl., reliqui in ventre cellae uni locum Pl. pustil sem prostor še za eno jedilno shrambico (= za jedi, ki še pridejo).
3. stan za perjad: c. anserum Col. gosinjak, columbarum Col. golobnjak.
4. celica v satovju: Plin., (apes) distendunt nectare cellas V.
5. del svetišča, kjer je stal kip božanstva: kapela: Vitr., Val. Max., Plin., Gell., aurum ex aliis templis in Iovis cellam collatum L.; met. sploh svetišče: in cella Concordiae collocare armatos Ci.
Zadetki iskanja
- celot|a [ô] ženski spol (-e …)
1. das Ganze (harmonična ein harmonisches Ganzes); die Ganzheit, -ganzheit (kulture Kulturganzheit); der Gesamtbau
celota zemljišč die Feldmark
(celokupnost) die Gesamtheit; die gesamten (likovnih elementov die Gesamtheit der bildnerischen Elemente/ die gesamten bildnerischen Elemente)
2. celotna zveza: der Gesamtzusammenhang
stavčna celota der Satzzusammenhang
pregled nad celoto die Gesamtübersicht
3. (zaokrožen del) die Einheit
smiselna celota die Sinneinheit
urbanistična celota die urbanistische Einheit
zaključena celot die geschlossene Einheit
4.
kot celota als Ganzes
v celoti povsem: ganz
v glavnem: im großen Ganzen; vse skupaj: alles zusammen; podpirati ipd.: voll und ganz - cenno m
1. migljaj, znamenje, znak:
gli fece cenno che aveva capito pokazal mu je, da je razumel
comunicare a cenni sporazumevati se z znaki
2. kratko pojasnilo; kratko sporočilo:
il giornale ha dato del fatto solo un cenno o dogodku časnik prinaša le kratko sporočilo
3. pren. opozorilo, znak:
la struttura dà cenno di cedimento konstrukcija kaže znake, da se podaja, popušča - Cenomanī -ōrum, m Kenomani, kelt. ljudstvo, ena izmed vej Avlerkov (Aulercī), jugozahodno od Pariza: C. Del jih je prebival v gornji Italiji ob Minciju: L. Od tod adj. Cenomanus (Genumanus) 3 kenomanski (genumanski): salicta Helv. Cinna ap. Gell. (ki piše Genumana).
- centavo
parte centava stoti del
centavo m stotinka - centenárij centenario m
proslava centenarija fiesta f del centenario - centipelliō -ōnis, m (centum in pellis) devetogub, del želodca prežvekovalcev z visečimi gubami sluznice: Plin.
- cēnto
A) agg. invar.
1. sto:
un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
una volta su cento poredkoma
al cento per cento popolnoma, stoodstotno
novantanove volte su cento skoraj vedno
2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
il numero cento stranišče, WC
3. (za samostalnikom) stoti:
pagina cento stota stran
il paragrafo cento stoti odstavek
4.
per cento odstotek:
un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja
B) m invar.
1. sto:
il Consiglio dei Cento Svet stotih
2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
vincere i cento zmagati na sto metrov - centrale
A) agg. srednji, središčni; osrednji, glaven, centralen (tudi pren.):
problema centrale glavni problem
riscaldamento centrale centralno gretje
edificio centrale glavna, osrednja stavba
Europa Centrale Srednja Evropa
B) f centrala:
la centrale e le filiali centrala in podružnice
centrale del latte mlekarna
centrale telefonica telefonska centrala
centrale elettrica električna centrala
centrale idroelettrica hidroelektrarna
centrale termoelettrica termoelektrarna
centrale nucleare jedrska elektrarna, nuklearka - centrálen (-lna -o) adj.
1. (sredinski, središčen) centrale:
Centralna Afrika Africa Centrale
2. (osrednji) centrale:
centralna kurjava, centralno ogrevanje riscaldamento centrale
centralna vlada governo centrale
3. (bistven, poglaviten) centrale, principale:
anat. centralni živčni sistem sistema nervoso centrale
fiz. centralno polje campo centrale (del vettore) - cēntro m
1. središče, središčna točka, center:
il centro della terra zemeljsko središče
fare centro pren. zadeti v polno
essere al centro di biti v središču česa
le vie del centro ulice mestnega središča
centro storico center, mestno jedro
2. polit.
partiti di centro sredinske stranke
3. šport center (igrišča):
mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)
4. fiz.
centro di gravità težišče
5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
centro d'influenza vplivni center
centri di potere centri oblasti
6.
centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
centro fieristico sejem, sejemski kompleks
7.
centro didattico šolski center
centro raccolta profughi zbirni begunski center - ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod
1. rdečkast
a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
b) cer. vitis: Plin.
c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.
2. nom. propr.
a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel. - cerchio m (pl. -chi)
1. mat. krog:
quadratura del cerchio kvadratura kroga; pren. nerešljiv problem
2. obroč:
cerchio d'oro uhan; prstan; diadem
dare un colpo al cerchio e uno alla botte pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela
3. krog (oseb, predmetov):
mettersi, disporsi in cerchio postaviti se v krog - cerveza ženski spol pivo
cerveza blanca (de Berlín) svetlo pivo
cerveza en botellas, cerveza embotellada pivo v steklenicah
cerveza de cebada ječmenovo pivo
cerveza clara, cerveza dorada, cerveza pálida, cerveza blanca svetlo pivo
cerveza doble, cerveza de marzo marčno pivo
cerveza espumosa peneče se pivo
cerveza floja redko pivo
cerveza fuerte močno pivo
cerveza negra, cerveza o(b)scura temno pivo
cerveza (de) Pilsen plzensko pivo, svetlo pivo
cerveza reciente mlado pivo
cerveza reposada, cerveza añeja uležano pivo, ležak
cerveza en toneles, cerveza del tonel pivo iz sodčka
un doble de cerveza čaša piva; (1/3 l)
un jarro, un vaso, un bock de cerveza vrček, čaša piva
tomar un vaso de cerveza izpiti čašo piva
heces de cerveza olove droži - cêsar emperador m
dajte cesarju, kar je cesarjevega dad al César lo que es del César - cessate il fuōco m (le sing.) premirje, prekinitev sovražnosti:
rispetto del cessate il fuoco spoštovanje premirja - césta carretera f ; calle f
na cesti en la carretera (ali la calle)
avtocesta autopista f
alpska (asfaltna, betonska) cesta carretera alpina (asfaltada, de hormigón)
državna, občinska, federalna cesta carretera del Estado, vecinal, federal
enosmerna cesta carretera de dirección única
prednostna cesta carretera de prioridad (ali de paso)
rimska cesta (astr) Vía f Láctea
stranska cesta carretera secundaria
železna cesta ferrocarril m
gradnja cest construcción f de carreteras
karta, zemljevid cest itinerario m de carreteras
mreža, omrežje cest red f de carreteras
stanje cest estado m de las carreteras
varnost na cestah seguridad f del tráfico
vreči koga na cesto poner a alg en la calle, echar a alg a la calle - césten
cestni delavec peón m caminero
cestna križarka (velik avto) automóvil m grande y lujoso, fam hum haiga f
cestno križišče cruce m de carreteras, de calles
cestna mreža (omrežje) red f de carreteras
cestni pometač barrendero m
cestni promet tráfico m rodado, circulación f por carretera
cestni razcep bifurcación f
cestna razsvetjava alumbrado m público
cestni ropar salteador m de caminos, bandolero m
cestni transport transporte m por carretera
cestna zagata, zastoj congestión f del tráfico; embotellamento m
cestna zapora cierre m de la circulación
cestni valjar apisonadora f - cēterus (caeterus) 3, sg. le pri abstr. in zbornih imenih, sicer pl. cēterī (caeterī) -ae -a drugi, (pre)ostali (vselej kot naspr. k posebno poudarjenemu delu celote). V sg.: Ca., Pl., Val. Max., Suet., mihi pro cetera eius audacia ne hoc quidem mirandum videtur Ci. argentum ceterum purum..., duo pocula cum emblemate Ci., cetera Graecia N. preostali del Grčije, imperatori ceteroque exercitui L., ceterum exercitum, c. multitudo S., classis, praeda, c. populus L., c. turba H., aetas O., pars, silva V.; de cetero = sicer, drugače: Ci., Plin. = za naprej, v bodoče: Cu.; in ceterum za prihodnost: Sen. ph. V pl.: inter Siciliam ceterasque provincias hoc interest Ci., Haeduos ceterosque amicos populi Romani defenderet C. Pogosto subst.: et tu et ceteri, qui defugiunt Ci., vina ceteraque, quae in Asia comparantur Ci. vino in vse drugo; ad cetera za drugo, sicer: L. Na koncu naštevanja ali asindeton: videmus Athenis Rhodios, Lacedaemonios, ceteros ascribi Ci., ali sindeton: naves, nautas, pecuniam ceteraque Ci.; poseb. neutr. pl.: cetera ali et cetera = itd. (in tako dalje): vnde vi detrvsvs est, ceteraō ex formulā Ci., illud Scipionis...: agas asellum et cetera Ci. — Kot adv.
1. cēterum (adv. acc. neutr. sg.) kar se drugega tiče, sicer pa, za drugo, drugače, sicer: per luxum et ignaviam aetatem agunt, ceterum ingenium incultum atque socordiā torpescere sinunt S., quarum (viarum) brevior per loca deserta,... ceterum dierum erat fere decem N., foedera alia aliis legibus, ceterum omnia eodem modo fiunt L.; pogosto le prehodna členica = sicer, poleg tega, toda, vendar: qui vostram amicitiam diligenter colerent, eos multum labore suscipere, ceterum ex omnibus maxime tutos esse S., id bellum serius fuit, ceterum prope libertas amissa est L., bellum nondum erat, ceterum belli causa certamina serebantur L. Pesn. v istih pomenih adv. acc. pl. cētera = gr. τἆλλα, τὰ λοιπά: multum dissimiles, at cetera paene gemelli H., cetera Graius V.; tudi z glag.: cetera parce! V., ceu cetera nusquam bella forent V. sicer nikjer drugje; včasih tudi v prozi: vir cetera egragius L. sicer.
2. ceterō (abl. neutr. sg.) sicer pa, sicer (tudi o času): Plin. - cév (-í) f tubo; canna:
cev pušča il tubo cola
cev se je zamašila il tubo si è otturato
napeljati, položiti cevi posare, mettere tubi
aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev tubo di allumino, di cemento, di gomma, di vetro
cev iz plastične mase tubo di materia plastica
dimna, grelna, plinska, vodovodna cev tubo di fumo, tubo per condutture del riscaldamento, del gas, dell'acqua
cev za zalivanje tubo irroratore
dihalna cev (pri potapljaški maski) respiratore
voj. puškina, topovska cev canna del fucile, del cannone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. Evstahijeva cev tromba di Eustachio
prebavna cev tubo digerente, alimentare
elektr. bergmanska cev tubo Bergman
elektronska cev tubo elettronico, valvola elettronica
fluorescenčna cev lampada a fluorescenza
katodna cev tubo a raggi catodici
neonska cev lampada al neon
fiz. rentgenska cev tubo Roentgen, per raggi Roentgen
metal. brezšivna cev tubo senza saldatura
avt. izpušna cev tubo di scarico
voj. torpedna cev tubo lanciasiluri
navt. cev krmila losca
(cevka)
cev pipe canna
cev za plamensko varjenje cannello ossiacetilenico
vrtn. cev za škropljenje, zalivanje sistola
navt. cev za zrak (pri podmornici) schnorchel