Franja

Zadetki iskanja

  • cella -ae, f (prim. gr. καλῑά koča, skedenj, gnezdo, lat. cēlāre, occulere, clam, color, cilium)

    1. sobica, izba: Ter., cella, quod eā celentur, quae esse volumus occulta P. F.; poseb. celica, čumnata, izbica sužnjev, slug, revežev, postranska soba blodnic, soba v kopališčih: Ca., Varr., Ci., Vitr. idr., angustis eiecta cadavera cellis H.; celica v ječi: Ps.-Q.

    2. shramba, skladišče, klet: Vitr., H., Col., pistor domi nullus, nulla cella Ci., c. vinaria Ca., Varr., Ci. vinski hram, olearia Ca., Ci. klet za olje, Cato Siciliam cellam penariam rei publ. nominabat Ci. žitnico, Capua cella atque horreum Campaniae Ci.; kot t.t.: in cellam dare, emere, imperare, sumere Ci. za domačo (kuhinjsko) potrebo, quod tibi senatus cellae nomine concesserat Ci. kot užitek. Šalj.: cella promptuaria = carcer Pl., reliqui in ventre cellae uni locum Pl. pustil sem prostor še za eno jedilno shrambico (= za jedi, ki še pridejo).

    3. stan za perjad: c. anserum Col. gosinjak, columbarum Col. golobnjak.

    4. celica v satovju: Plin., (apes) distendunt nectare cellas V.

    5. del svetišča, kjer je stal kip božanstva: kapela: Vitr., Val. Max., Plin., Gell., aurum ex aliis templis in Iovis cellam collatum L.; met. sploh svetišče: in cella Concordiae collocare armatos Ci.
  • celot|a [ô] ženski spol (-e …)

    1. das Ganze (harmonična ein harmonisches Ganzes); die Ganzheit, -ganzheit (kulture Kulturganzheit); der Gesamtbau
    celota zemljišč die Feldmark
    (celokupnost) die Gesamtheit; die gesamten (likovnih elementov die Gesamtheit der bildnerischen Elemente/ die gesamten bildnerischen Elemente)

    2. celotna zveza: der Gesamtzusammenhang
    stavčna celota der Satzzusammenhang
    pregled nad celoto die Gesamtübersicht

    3. (zaokrožen del) die Einheit
    smiselna celota die Sinneinheit
    urbanistična celota die urbanistische Einheit
    zaključena celot die geschlossene Einheit

    4.
    kot celota als Ganzes
    v celoti povsem: ganz
    v glavnem: im großen Ganzen; vse skupaj: alles zusammen; podpirati ipd.: voll und ganz
  • cenno m

    1. migljaj, znamenje, znak:
    gli fece cenno che aveva capito pokazal mu je, da je razumel
    comunicare a cenni sporazumevati se z znaki

    2. kratko pojasnilo; kratko sporočilo:
    il giornale ha dato del fatto solo un cenno o dogodku časnik prinaša le kratko sporočilo

    3. pren. opozorilo, znak:
    la struttura dà cenno di cedimento konstrukcija kaže znake, da se podaja, popušča
  • Cenomanī -ōrum, m Kenomani, kelt. ljudstvo, ena izmed vej Avlerkov (Aulercī), jugozahodno od Pariza: C. Del jih je prebival v gornji Italiji ob Minciju: L. Od tod adj. Cenomanus (Genumanus) 3 kenomanski (genumanski): salicta Helv. Cinna ap. Gell. (ki piše Genumana).
  • centavo

    parte centava stoti del
    centavo m stotinka
  • centenárij centenario m

    proslava centenarija fiesta f del centenario
  • centipelliō -ōnis, m (centum in pellis) devetogub, del želodca prežvekovalcev z visečimi gubami sluznice: Plin.
  • cēnto

    A) agg. invar.

    1. sto:
    un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
    una volta su cento poredkoma
    al cento per cento popolnoma, stoodstotno
    novantanove volte su cento skoraj vedno

    2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
    avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
    trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
    cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
    è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
    il numero cento stranišče, WC

    3. (za samostalnikom) stoti:
    pagina cento stota stran
    il paragrafo cento stoti odstavek

    4.
    per cento odstotek:
    un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
    essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
    PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja

    B) m invar.

    1. sto:
    il Consiglio dei Cento Svet stotih

    2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
    vincere i cento zmagati na sto metrov
  • centrale

    A) agg. srednji, središčni; osrednji, glaven, centralen (tudi pren.):
    problema centrale glavni problem
    riscaldamento centrale centralno gretje
    edificio centrale glavna, osrednja stavba
    Europa Centrale Srednja Evropa

    B) f centrala:
    la centrale e le filiali centrala in podružnice
    centrale del latte mlekarna
    centrale telefonica telefonska centrala
    centrale elettrica električna centrala
    centrale idroelettrica hidroelektrarna
    centrale termoelettrica termoelektrarna
    centrale nucleare jedrska elektrarna, nuklearka
  • centrálen (-lna -o) adj.

    1. (sredinski, središčen) centrale:
    Centralna Afrika Africa Centrale

    2. (osrednji) centrale:
    centralna kurjava, centralno ogrevanje riscaldamento centrale
    centralna vlada governo centrale

    3. (bistven, poglaviten) centrale, principale:
    anat. centralni živčni sistem sistema nervoso centrale
    fiz. centralno polje campo centrale (del vettore)
  • cēntro m

    1. središče, središčna točka, center:
    il centro della terra zemeljsko središče
    fare centro pren. zadeti v polno
    essere al centro di biti v središču česa
    le vie del centro ulice mestnega središča
    centro storico center, mestno jedro

    2. polit.
    partiti di centro sredinske stranke

    3. šport center (igrišča):
    mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
    parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)

    4. fiz.
    centro di gravità težišče

    5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
    centro d'influenza vplivni center
    centri di potere centri oblasti

    6.
    centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
    centro fieristico sejem, sejemski kompleks

    7.
    centro didattico šolski center
    centro raccolta profughi zbirni begunski center
  • ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

    1. rdečkast
    a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
    b) cer. vitis: Plin.
    c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

    2. nom. propr.
    a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
    b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
    c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.
  • cerchio m (pl. -chi)

    1. mat. krog:
    quadratura del cerchio kvadratura kroga; pren. nerešljiv problem

    2. obroč:
    cerchio d'oro uhan; prstan; diadem
    dare un colpo al cerchio e uno alla botte pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

    3. krog (oseb, predmetov):
    mettersi, disporsi in cerchio postaviti se v krog
  • cerveza ženski spol pivo

    cerveza blanca (de Berlín) svetlo pivo
    cerveza en botellas, cerveza embotellada pivo v steklenicah
    cerveza de cebada ječmenovo pivo
    cerveza clara, cerveza dorada, cerveza pálida, cerveza blanca svetlo pivo
    cerveza doble, cerveza de marzo marčno pivo
    cerveza espumosa peneče se pivo
    cerveza floja redko pivo
    cerveza fuerte močno pivo
    cerveza negra, cerveza o(b)scura temno pivo
    cerveza (de) Pilsen plzensko pivo, svetlo pivo
    cerveza reciente mlado pivo
    cerveza reposada, cerveza añeja uležano pivo, ležak
    cerveza en toneles, cerveza del tonel pivo iz sodčka
    un doble de cerveza čaša piva; (1/3 l)
    un jarro, un vaso, un bock de cerveza vrček, čaša piva
    tomar un vaso de cerveza izpiti čašo piva
    heces de cerveza olove droži
  • cêsar emperador m

    dajte cesarju, kar je cesarjevega dad al César lo que es del César
  • cessate il fuōco m (le sing.) premirje, prekinitev sovražnosti:
    rispetto del cessate il fuoco spoštovanje premirja
  • césta carretera f ; calle f

    na cesti en la carretera (ali la calle)
    avtocesta autopista f
    alpska (asfaltna, betonska) cesta carretera alpina (asfaltada, de hormigón)
    državna, občinska, federalna cesta carretera del Estado, vecinal, federal
    enosmerna cesta carretera de dirección única
    prednostna cesta carretera de prioridad (ali de paso)
    rimska cesta (astr) Vía f Láctea
    stranska cesta carretera secundaria
    železna cesta ferrocarril m
    gradnja cest construcción f de carreteras
    karta, zemljevid cest itinerario m de carreteras
    mreža, omrežje cest red f de carreteras
    stanje cest estado m de las carreteras
    varnost na cestah seguridad f del tráfico
    vreči koga na cesto poner a alg en la calle, echar a alg a la calle
  • césten

    cestni delavec peón m caminero
    cestna križarka (velik avto) automóvil m grande y lujoso, fam hum haiga f
    cestno križišče cruce m de carreteras, de calles
    cestna mreža (omrežje) red f de carreteras
    cestni pometač barrendero m
    cestni promet tráfico m rodado, circulación f por carretera
    cestni razcep bifurcación f
    cestna razsvetjava alumbrado m público
    cestni ropar salteador m de caminos, bandolero m
    cestni transport transporte m por carretera
    cestna zagata, zastoj congestión f del tráfico; embotellamento m
    cestna zapora cierre m de la circulación
    cestni valjar apisonadora f
  • cēterus (caeterus) 3, sg. le pri abstr. in zbornih imenih, sicer pl. cēterī (caeterī) -ae -a drugi, (pre)ostali (vselej kot naspr. k posebno poudarjenemu delu celote). V sg.: Ca., Pl., Val. Max., Suet., mihi pro cetera eius audacia ne hoc quidem mirandum videtur Ci. argentum ceterum purum..., duo pocula cum emblemate Ci., cetera Graecia N. preostali del Grčije, imperatori ceteroque exercitui L., ceterum exercitum, c. multitudo S., classis, praeda, c. populus L., c. turba H., aetas O., pars, silva V.; de cetero = sicer, drugače: Ci., Plin. = za naprej, v bodoče: Cu.; in ceterum za prihodnost: Sen. ph. V pl.: inter Siciliam ceterasque provincias hoc interest Ci., Haeduos ceterosque amicos populi Romani defenderet C. Pogosto subst.: et tu et ceteri, qui defugiunt Ci., vina ceteraque, quae in Asia comparantur Ci. vino in vse drugo; ad cetera za drugo, sicer: L. Na koncu naštevanja ali asindeton: videmus Athenis Rhodios, Lacedaemonios, ceteros ascribi Ci., ali sindeton: naves, nautas, pecuniam ceteraque Ci.; poseb. neutr. pl.: cetera ali et cetera = itd. (in tako dalje): vnde vi detrvsvs est, ceteraō ex formulā Ci., illud Scipionis...: agas asellum et cetera Ci. — Kot adv.

    1. cēterum (adv. acc. neutr. sg.) kar se drugega tiče, sicer pa, za drugo, drugače, sicer: per luxum et ignaviam aetatem agunt, ceterum ingenium incultum atque socordiā torpescere sinunt S., quarum (viarum) brevior per loca deserta,... ceterum dierum erat fere decem N., foedera alia aliis legibus, ceterum omnia eodem modo fiunt L.; pogosto le prehodna členica = sicer, poleg tega, toda, vendar: qui vostram amicitiam diligenter colerent, eos multum labore suscipere, ceterum ex omnibus maxime tutos esse S., id bellum serius fuit, ceterum prope libertas amissa est L., bellum nondum erat, ceterum belli causa certamina serebantur L. Pesn. v istih pomenih adv. acc. pl. cētera = gr. τἆλλα, τὰ λοιπά: multum dissimiles, at cetera paene gemelli H., cetera Graius V.; tudi z glag.: cetera parce! V., ceu cetera nusquam bella forent V. sicer nikjer drugje; včasih tudi v prozi: vir cetera egragius L. sicer.

    2. ceterō (abl. neutr. sg.) sicer pa, sicer (tudi o času): Plin.
  • cév (-í) f tubo; canna:
    cev pušča il tubo cola
    cev se je zamašila il tubo si è otturato
    napeljati, položiti cevi posare, mettere tubi
    aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev tubo di allumino, di cemento, di gomma, di vetro
    cev iz plastične mase tubo di materia plastica
    dimna, grelna, plinska, vodovodna cev tubo di fumo, tubo per condutture del riscaldamento, del gas, dell'acqua
    cev za zalivanje tubo irroratore
    dihalna cev (pri potapljaški maski) respiratore
    voj. puškina, topovska cev canna del fucile, del cannone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    anat. Evstahijeva cev tromba di Eustachio
    prebavna cev tubo digerente, alimentare
    elektr. bergmanska cev tubo Bergman
    elektronska cev tubo elettronico, valvola elettronica
    fluorescenčna cev lampada a fluorescenza
    katodna cev tubo a raggi catodici
    neonska cev lampada al neon
    fiz. rentgenska cev tubo Roentgen, per raggi Roentgen
    metal. brezšivna cev tubo senza saldatura
    avt. izpušna cev tubo di scarico
    voj. torpedna cev tubo lanciasiluri
    navt. cev krmila losca
    (cevka)
    cev pipe canna
    cev za plamensko varjenje cannello ossiacetilenico
    vrtn. cev za škropljenje, zalivanje sistola
    navt. cev za zrak (pri podmornici) schnorchel