Franja

eigen

1. lasten

2. (Eigentum) last, das ist sein eigen to je njegova last; zu eigen haben imeti v lasti; jemanden etwas zu eigen geben dati (komu kaj) v last

3. (charakteristisch) poseben, (sonderbar) čuden, čudaški, im Geschmack: izbirčen; (pedantisch) pedanten

4. (selbständig) samostojen; in eigener Person osebno; sein eigener Herr sam svoj gospod; aus eigener Kraft z lastnimi silami; auf eigene Faust na lastno pest; eigene Wege gehen hoditi svoja pota; sich etwas zu eigen machen prisvojiti si, prevzeti, sprejeti; aus eigenem na lastno pobudo

einbilden: sich einbilden domišljati si; umisliti si, umišljati si, utvarjati si; sich etwas einbilden auf biti domišljav (zaradi)

einbimsen vbiti v glavo (sich si)

einbürgern podeliti (komu) državljanstvo, naturalizirati; etwas figurativ udomačiti; sich einbürgern udomačiti se, postati običajen, pridobiti si domovinsko pravico

einhandeln: einhandeln gegen zamenjati (za); figurativ prislužiti (sich si)

einklemmen zagozditi, stisniti v, Darm: vkleščiti (sich se), zadrgniti (sich se); einen Finger: priščipniti (sich si), die Hand: pripreti (sich si); den Schwanz einklemmen stisniti rep med noge

einrichten opremiti, opremljati, sich einrichten opremiti si stanovanje; eine Schule, Institution: ustanoviti, ustanavljati, odpreti, odpirati; (gestalten) urediti, für die Bühne: prirediti; die Geschwindigkeit nach etwas: prilagoditi (čemu); Medizin einen Knochenbruch: uravnati, naravnati; Heerwesen, Militär Geschütze: naravnati; sich einrichten prilagoditi se; sich einrichten auf pripraviti se na; sich (häuslich) einrichten vgnezditi se

einstoßen^* poriniti v; eine Scheibe usw.: razbiti; sich den Kopf, das Knie usw.: razbiti si

eintreten^* (hineintreten) vstopiti, vstopati, eintreten in pristopiti k, vstopiti v; (geschehen) dogoditi se, priti do (X ist eingetreten prišlo je do) ; (beginnen) nastopiti, pojaviti se; eintreten in eine Diskussion: začeti (diskusijo); Technik dotekati, pritekati; eine Tür: vdreti (vrata); Schuhe: uhoditi; sich etwas in den Fuß eintreten zadreti si (pri hoji); eintreten für zavzemati se za

elēggere^* v. tr. (pres. elēggo)

1. izvoliti, izbrati:
lo hanno eletto deputato izvolili so ga za poslanca

2. knjižno izbrati, izbirati; določiti:
eleggere il proprio domicilio a Bari izbrati si prebivališče v Bariju

elephant [élifənt] samostalnik
zoologija slon

elephant bull slon samec
elephant cow slonica
elephant calf slonič
white elephant danajsko darilo, stvar, katere vzdrževanje stane več kot je vredna
elephant (paper) risalna pola 28 x 23 col
double elephant pola 40 x 26 1/2 cole
ameriško to see (ali get a look at) an elephant ogledati si svet

emajliran pridevnik
(prekrit z emajlom) ▸ zománcozott, zománcosRedke družine so si lahko privoščile prave štedilnike in emajlirano posodo. ▸ Kevés család engedhetett meg magának igazi kályhát és zománcos edényeket.
Na peči je zavrel vodo in iz pločevinaste škatle nasul kavo v emajliran lonček. ▸ A tűzhelyen vizet forralt, és egy fémdobozból kávét öntött a zománcos bögrébe.

émanciper [-pe] verbe transitif emancipirati, osvoboditi (kake odvisnosti); proglasiti za polnoletnega; napraviti državljansko enakopravnega

s'émanciper osamosvojiti se; preveč svobode si (pri)lastiti; figuré skakati iz ojnic

ēmātūrēscō -ere -mātūruī (—) dozore(va)ti: Plin., Gell.; pren. ublažiti se, poleči se: si modo laesi ematuruerit Caesaris ira O.

embarrasser [ɑ̃barase] verbe transitif ovirati, delati napoto; otežkočati, delati zapreke; figuré spraviti v zadrego, zmesti; zabasati, zapreti (pot); zamašiti (cev)

ces colis embarrassent le couloir ti paketi delajo napoto na hodniku
cette question a embarrassé le candidat to vprašanje je spravilo kandidata v zadrego
s'embarrasser zmesti se; zaplesti se; nakopati si na vrat; biti zaskrbljen (de za); preobložiti se (de z); zatakniti se (govornik)
s'embarrasser de paquets preobložiti se s paketi
ne pas s'embarrasser de quelque chose ne se brigati za kaj, ne se vznemirjati zaradi česa
s'embarrasser de l'avenir skrbi si delati glede bodočnosti

embrassé, e [ɑ̃brase] adjectif

rimes féminin pluriel embrassées rime, ki si slede v redu abba, cddc

embrasser [ɑ̃brase] verbe transitif obje(ma)ti; poljubiti; zaje(ma)ti, obsegati, vsebovati; izbrati; sprejeti

s'embrasser objeti se, poljubiti se
embrasser quelqu'un sur la bouche, sur le front poljubiti koga na usta, na čelo
embrasser la cause de quelqu'un pridružiti se komu, potegniti s kom
embrasser du regard zaobjeti s pogledom
embrasser un métier izbrati si poklic
nos recherches embrassent un domaine très large naše raziskovanje zajema zelo široko področje
qui trop embrasse mal étreint (proverbe) kdor preveč objame, ničesar ne zajame

ēmentior -īrī -ītus sum lagati, zlagati se, izmisliti (izmišljati) se; abs.: si tantum haberent ad ementiendum animi Ci., religiones ementiendo polluere Ci. z lažjo, circumeundo atque ementiundo S. z lažmi, z izmišljotinami; tudi = lažno izpoved(ov)ati: haec omnia Chrysogonum fecisse dico, ut ementiretur Ci.; z obj.: omnia ementitus Pl., ementitus es auspicia Ci., tu repente tantam rem ementiare? Ci., ementiri falsa naufragia L.; z odvisnim predikatom: Pl., se genitum … Nilo O., auctorem doli Sullam ementiri T. lažno oznanjati Sulo za tistega, ki si je izmislil; z ACI: eo me beneficio obstrictum esse ementior? Ci., multiplices fuisse merces ementiebantur L., ementiti ipsos fecisse Cu.; z in z acc.: ementiri in aliquem Ci. zoper koga laži izmisliti si. Pt. pf. v pass. pomenu: ementita auspicia Ci. izmišljena, zlagana, lasitudo ementita Ap.; neutr. pl. subst.: ementita et falsa plenaque erroris Ci.

ēmicō -āre -micuī, toda ēmicatūrus,

I. (za)svetiti se, žareti, švigati: Q., Suet. idr., ab omni parte caeli emicare fulgura Cu., flammae monte emicant Plin.; Sol … super terras emicuit, emicuit dies Val. Fl.; pren.: flamma emicat ex oculis O., inter quae verbum si forte emicuit H. se blešči, se odlikuje; pesn.: aër in superos emicat ignes O. se dviga in postaja žareč, švigajoč ogenj.

— II. pren.

1.
a) (o tekočinah): sikniti (sikati): sanguis emicat Lucr., Cu., scaturigines emicant L., cruor emicat alte, in altum O.
b) (o strelah, puščicah) bliskoma odleteti (odletavati), odvršeti: emicuit nervo telum O., telum excussum … emicabat L., saxa tormento emicantia L.
c) bliskoma planiti, šiniti, poskočiti, skakati, leteti, letati, hiteti, prodreti, α) (o osebah): longeque ante omnia corpora Nisus emicat V., tum Pandarus ingens emicat V., hostem rati emicant Fl. Od kod? z abl.: cum carcere pronus uterque emicat O., emicare solo V. Kam? z in in acc.: emicare in currum V., iuvenum manus emicat in litus V. hiti na breg, emicare in scopulos Val. Fl., in agros Sil. β) (o živalih): emicuit taurus Val. Fl., tigris si … emicet Sil.
č) (o raznih konkr. in abstr. stvareh) meum cor coepit … in pectus emicare Pl. utripati v prsih (prim. Vell. II, 70); (o rastlinah) poganjati, (vz)kliti: Col., multis calamis ex una radice emicantibus Plin.; (o duhu): vznesti (vznašati) se, vzpe(nja)ti se: animus in cogitationes divinas emicat Sen. ph., animus ad summa emicaturus Sen. ph.; pesn.: scopulus brevis emicat alto gurgite O. mol í, štrli.

2.
a) izkaz(ov)ati se, odlikovati se, sloveti (o osebah in stvareh): Lamp., Vop., magnitudine animi et claritudine rerum longe emicuisse Cu., aspicis, ut Minyas inter proceres Cytaeos emicet Val. Fl., virtus emicuit Fl., inter ceteros … Themistoclis adulescentis gloria emicuit Iust.
b) prodreti (prodirati), bruhniti: Agrippinae is pavor … emicuit, ut … T., quae (mala) diversis orbis oris emicabant Fl.

Opomba: Nenavaden pf. act.: emicavi Q., emicarunt Ap., emicasse Aug., Paul. Nol.

ēmineō -ēre -minuī (—) (prim. mentum, mōns)

I.

1. (ven) moleti, štrleti iz česa: Lucr., Cels., Sen. ph., Vop., ne quid emineret, ubi ignis hostium adhaeresceret C., duobus eminentibus promunturiis C., si quae vetustate radices eminebant S., nihil emineant … ungues O., sinus lunae similis, cum eminent cornua Cu. Od kod? z abl.: Dareus curru sublimis eminebat Cu. je molel kvišku, moles aquā eminebat Cu., rex aggere longe eminet Val. Fl.; z acc.: nostros montes … eminet ille locus Lact.; s praep.: ut non amplius digitis quattuor ex terra eminerent (stipites) C., columella non multum e dumis eminens Ci., ex summo temone hastae … eminebant Cu.; prim.: ita ut per costas ferrum emineret L. Kam? z adv.: huc illi stipites … ab ramis (z vejami) eminebant C.; s praep. in acc.: iugum directum eminens in mare C., hasta in partes eminet ambas O., plura spicula eminebant in adversum Cu., cervis eminentibus ad commissuras pluteorum C., eminere super murum C., belua super ipsos fluctus dorso eminens Cu., dextra omnis acies extra proelium eminens L., hastae multum ultra temonem eminentes Cu. Kje?: machina, in qua undique praeacuti stimuli eminebant Val. Max., in medio … nemore columnam eminere Cu. S čim?: ut capite paululum emineat (paxillus) Cels., eminere dorso Cu., Plin.

2. occ. (slikarsko) ospredje tvoriti: ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q. — Adj. pt. pf. ēminēns -entis (kvišku) moleč, štrleč, visoko ležeč: Cels., Q., Suet. idr., oculi, genae Ci., canes Scyllae Ci., saxa Cu., eminentibus saxis nisus S., area L., (trabes) paulo … eminentiores, quam extremi parietes erant C., eminentissimus mons Fl., id, quod in montibus eminentissimum Q.; subst. neutr.: species, quae nihil habeat eminentis Ci., inaequaliter eminentia rupis L. neenake štrline na skali; occ. (slikarsko): eminens effigies Ci.

— II. pren.

1. jasno (po)kazati se, v oči bíti, viden (očiten) biti ali posta(ja)ti: quod quo studiosius absconditur, eo magis eminet Ci., quorum eminet audacia Ci., toto ex ore crudelitas eminebat Ci., quae (altitudo animi) maxime eminet contemnendis … doloribus Ci., cum pigritia et desperatio in omnium vultu emineret L. sta se vsem brala z obraza, eminet ante oculos, quod petis, ecce tuos O., per verba vulgi vox eminet una O. iz besed … zveni le en glas, etiam in voce sceleris atrocitas eminet Cu., vox tamen Alcimedes planctus super eminet omnes Val. Fl. je razločen izmed … , in quorum ore amor eminebat Sen. ph., sententiae ipsae magis eminent Q., primum metus eius, mox gaudium eminuit Plin. iun.

2. na vrh priti (prihajati): vix ex gratulando miser iam eminebam Pl.

3. (navzven) stremeti, stremeti za čim: si iam tum, cum erit (animus) inclusus in corpore, eminebit foras Ci., animus in futura eminens Sen. ph.

4. izkaz(ov)ati se, odlikovati se, prekašati koga, kaj: Sen. rh., Fl., Aur., Eutr., libenter de iis detrahunt, quos eminere vident altius N., eminet vis, potestas nomenque regium Ci., tantum eminebat virtus L., legendus, qui eminebat Vell., claritudine eminuit Vell., Philippicas (orationes) Demosthenis iisdem eminere virtutibus Q., multarum artium scientia … eminet et excellit T.; s praep.: Demosthenes unus eminet inter omnes in omni genere dicendi Ci., in his omnibus eminuit Plato Q., robore corporis super ceteros eminens Cu., supra eam (veritatem) eminere visus est Sen. ph. Od tod adj. pt. pr. ēminēns -entis izvrsten, izbran, odličen, izreden, nenavaden: Q., eminentior illorum temporum eloquentia T., eminentes oratores T., quinqueremis inter ceteras velocitate (abl. causae) eminens Cu.; subst.: sinistra erga eminentes interpretatio T. zoper odlične osebe. „Eminentissimus“ „preodlični“, v času rimskih cesarjev naslov, ki sta ga imela praefectus praetorio in magister militum: Cod. I. — Adv. komp. ēminentius odličneje, zavzeteje: Amm., Aug., eminentius natus Sid. plemenitejšega rodu.