Franja

casual tujka angl.

A) agg. invar. športen (oblačilo):
abbigliamento casual športno oblačilo

B) m invar. športno oblačilo:
mercato del casual sejem športnih oblačil; ekst. kos (športnega oblačila):
un casual di velluto kos žametnega športnega oblačila

catarata ženski spol (stopničast) slap; očesna mrena

las cataratas del cielo nebesne zatvornice
tener cataratas zaslepljen biti (od strasti)

cateratta f

1. brzica, katarakt:
le cateratte del Nilo nilske brzice

2. zapornica (na reki)

3. med. siva mrena, katarakta

caucho, cauchú moški spol kavčuk

caucho vulcanizado vulkaniziran kavčuk
árbol del caucho kavčukovo drevo

causa (caussa, prim. Q. I, 7, 20 ), -ae, f

I. ozir, pogled, poštev, vidik: pietatem vicit publica causa O. oziranje na državo; pogosto s kavzalnim stavkom: ob eam causam, quia speciem habet admirabilem, Thaumante dicitur Iris esse nata Ci. z ozirom na to, da...; adv. abl. causā z ozirom na, glede na kaj, koga, v prid komu, čemu, zaradi koga, česa

1. z gen. (ki se mu causā zapostavlja): fili causā Pl., auxilii causā C., exempli causā Ci. na primer, eius causa omnia velle Ci. z ozirom nanj; redkeje pred gen.: causā virginis Ter., ea facimus causā amicorum Ci., causā ludorum L.

2. s svojilnimi zaimki (v abl.): vestrā causā hoc magis volebam quam meā Ci. bolj zaradi vas... kakor zaradi sebe, deus omnia nostrā causā fecit Ci., alienā potius causā quam suā Q.; zaimek se zapostavlja iz metrične potrebe: causā meā H.

3. redkeje z gen. osebnega zaimka: quam multa, quae nostri causā numquam faceremus Ci., sui causā Ci., sui muniendi causā C.

II. met.

1. kar je krivo česa, vzrok, razlog za kaj: c. parva Ter., magna Ci., causa est, quod cuique efficienter antecedit Ci.; z objektnim gen.: in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., eius rei causa quae esset,... quaesiit C., causa mittendi fuit, quod iter patefieri volebat C., causam in eum transferre N. krivdo nanj zvaliti, leti miserrimi dicar causa tui O. Pogosto s praep.: ob eam causam ali eā de causa Ci. idr. zaradi tega, quā de causa ali quam ob causam Ci. idr. zaradi česar, in zaradi tega, in zato, ex alia causa Cels., multis ex causis Q., propter eam, quam dixi, causam Ci.; pesn. z inf.: quae causa fuit consurgere in arma? V., cura coniugis ereptae causa perire fuit Tib.; tudi z ad: satis vehemens causa ad obiurgandum Ter.; v prozi s konsekutivnim stavkom: huius epistulae ea causa est, ut abs te impetrarem... Ci. ep., non satis causae est, ut ea memoriae prodantur C.; zanikano: quid est causae, quin amicos nostros Stoicos dimittamus? Ci.; s finalnim stavkom (za verba impediendi): ob eam causam, ne tu ex reis eximerere Ci., quibus morbus causa erat, quominus militarent L.; tudi: propter hanc causam, quod... Ci. Reklo: in causa esse vzrok biti, kriv biti: in causa haec sunt Ci. ep., vim morbi in causa esse, quo serius perficeretur L., humana calamitas in causa est Plin., esse alicui in causa, ut... Q., in causa (est) amor primum, deinde quod... Plin. iun.

2. vzrok, gibalo, povod: alicui causae esse L. biti povod; z objektnim gen.: necdum causae irarum exciderant animo V., quae rebus sit causa novandis, dissimulant V., plaga non dedit causas valentes ad letum O., iurgii causam intulit Ph. je sprožil prepir; rei causam dare Ci., C. čemu povod dati, nos causa belli sumus L.; redkeje s subjektnim gen.: causam fassus amoris O. ki je priznal ljubezen kot nagib, seu dolor hoc fecit seu sparsi causa veneni O. učinek strupa.

3. occ.
a) pravičen razlog, pravi vzrok, pravična stvar: cum causa accedere ad accusandum Ci., res causam solum non habet, ceteris rebus abundat Ci., armis inferiores, non causā Ci., non sine causa H.
b) opravičljiv razlog, opravičilo, ugovor: nec erit iustior non veniendi morbi causa quam mortis Ci. opravičilo z boleznijo... s smrtjo, causam accipio Ci. dam veljati, causae nihil dicimus, quin tibi vadimonium promiserit Ci. nič ne ugovarjam.
c) navidezen razlog, pretveza, izgovor: causam invenire Ter., causas fingere Ci., O., causas innecti morandi V., Themistocles dedit operam, ut tempus duceret, causam interponens se collegas exspectare N. pod pretvezo, da pričakuje, c. probabilis Cu., per causam renovati ab Aequis belli educi legiones iussere L. pod pretvezo, da..., per causam supplementi equitatusque cogendi C., alius aliā causā illatā C. ta s tem, drug z drugim izgovorom.
č) medic. vzrok bolezni: in affecto corpore quamvis levis causa magis quam in valido gravior sentitur L., causae externae L., tenuisissimae causae Sen. ph., tantum causam metuere Cels., afferre valetudinis causas Q.; od tod v pozni lat. = bolezen: Cael., P. Veg.

III.

1. predmet v pravnem življenju, pravni posel, pravni primer, pravna stvar, predmet spora, pravda: his de causis (iz teh razlogov) ego huic causae patronus exstiti Ci. sem se zavzel za to pravno stvar, causae publicae et privatae Ci. civilnopravni in kazenskopravni primeri, c. forenses Ci., c. capitis Ci. pravda na življenje in smrt, c. parvula Ci. malenkostna pravda, causa prior O. prvi del pravde (preiskava), c. maiestatis T. Rekla: causam dicere Ci., C., L. „pravno vprašanje razlagati“, t. j. (o tožencu) zagovarjati se, (o njegovem odvetniku) zagovarjati, braniti, prim. causam defendere, (per)orare Ci. braniti, potegovati se za..., causam cognoscere Ci., C. preisk(ov)ati, causā cognitā Ci. po preiskavi, indictā causā Ci. ne da bi kdo zagovarjal, brez pravde, causam agere Ci. pravdati se, causā desistere Ci. odstopiti od tožbe, umakniti tožbo, causam tenere, obtinere, sustinere Ci. pravdo dobiti, causam perdere Ci. pravdo izgubiti, causā cadere Ci., Icti. zavrnjen biti (zaradi napake v obliki).

2. pren. (zunaj pravnega življenja)
a) sporna točka, predmet, podmena (hipoteza), nerešena stvar, vprašanje: quod ὑπόϑεσιν Graeci, nos causam dicimus Ci., posco causam disserendi Ci., Pompeius et de re (o stvari) et de causa (o spornem vprašanju) iudicavit Ci.
b) stvar, ki jo kdo zagovarja ali podpira, korist, prid, (stranka): una factio populi causam agebat (je zastopala korist ljudstva), altera optimatum N., ne condemnare illam causam, quam secutus esset, videretur Ci., ad causam publicam accedere Ci. državno korist zastopati, in causam plebis inclinatus L., causam foederis egit L. je govoril za zavezo, mandatam iuvit facundia causam O. naročilo; omnis familiae causa consistit tibi Fl. skrb za družino.

3. met.
a) stvar, zadeva, opravilo, posel, naloga: qui super tali causa eodem missi erant N., ei senatus publice causam dedit, ut mihi gratias ageret Ci. mu je uradno naročil, consurgunt ii, qui et causam et hominem probant C.
b) odnos, položaj, stanje: omnium Germanorum unam esse causam C., in eādem causā erant Usipetes et Tencteri C., in meliore causa erat Regulus Ci.
c) medsebojni odnosi, razmerje, poseb. prijateljstvo: (explicabo), quae mihi sit ratio et causa cum Caesare Ci., quîcum tibi causae et necessitudines veteres intercedebant Ci., si mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis non intercederet Ci. ko ne bi bil v tako tesni zvezi s Sikuli, principes Nerviorum causam amicitiae cum Cicerone habebant C. so bili v prijateljskem odnosu s Ciceronom.

cavaliēre m

1. jezdec:
stare a cavaliere di pren. dvigati se (nad)
a cavaliere di due secoli ob prehodu stoletja, na prelomu stoletja

2. hist. vitez:
cavaliere errante potujoči vitez, klativitez

3. kavalir:
comportarsi da cavaliere obnašati se kot kavalir

4.
cavaliere d'industria pustolovec, avanturist

5.
cavaliere del lavoro vitez dela (odlikovanje)

6.
cavaliere d'Italia zool. polojnik (Himatopus himatopus)

cavolo

A) m

1. bot. vrtn. kapus; zelje, cvetača (Brassica oleracea)
cavolo broccolo brstični ohrovt (Brassica oleracea botrytis)
cavolo cappuccio glavnato zelje (Brassica oleracea capitata)
cavolo rapa koleraba (Brassica oleracea gongylodes)
cavolo verzotto, cavolo verza ohrovt (Brassica oleracea sabauda)
andare a ingrassare i cavoli pren. umreti
entrarci come i cavoli a merenda pren. ne biti v nobeni zvezi, ne biti na mestu
salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da je volk sit in koza cela
cavoli riscaldati pren. pogreta stvar

2. pren. pog. bedak:
testa di cavolo bedak, osel, neroda

3. pren. pog. nič (okrepitev v nikalnih izrazih):
non fare un cavolo, non valere un cavolo ne delati nič, ne veljati nič
un cavolo! nič! sploh nič!
del cavolo zanič:
un film del cavolo zanič film
ma che cavolo fai? kaj za vraga delaš?

4. pren. vulg.
fare, farsi i cavoli propri brigati se zase

B) inter. hudirja! presneto!

cedílo colador m (za čaj de té) ; coladero m ; filtro m

pustiti koga na cedilu (fig) abandonar (ali desamparar ali fam dejar en la estacada) a alg; dejar mal parado a alg; dejar empantanado a alg; dejar a alg en las astas del toro
spomin me pušča na cedilu me falla la memoria

cedimento m

1. pogrezanje, used:
cedimento del fondo stradale pogrezanje cestišča

2. pren. popuščanje, odnehanje

cédra (-e) f bot. cedro (Cedrus):
libanonska cedra cedro del Libano (Cedrus libani)

cedro² m bot. cedra (Cedrus):
cedro del Libano libanonska cedra (Cedrus libani); cedrovina

cedro moški spol cedra; cedrovina

los cedros del Líbano oblastniki tega sveta

cél (-a -o)

A) adj.

1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi

celebrazione f

1. slavljenje, praznovanje:
celebrazione della nascita di Petrarca praznovanje Petrarkovega rojstva

2. vodenje:
la celebrazione del processo pravo vodenje procesa
la celebrazione della messa relig. maševanje

3. slavnost, slovesnost

célica (-e) f

1. cella:
jetniška, samostanska celica cella del carcere, del convento
plinska celica camera a gas
telefonska celica cabina telefonica

2. biol. cellula:
krvna, rastlinska, rakava celica cellula sanguigna, vegetale, del cancro
zgradba celice struttura della cellula
delitev celice (sud)divisione della cellula

3. čeb. celletta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. akumulatorska celica cella dell'accumulatore
inform. pomnilna celica cella di memoria
fiz. fotoelektrična celica (fotocelica) cellula fotoelettrica, fotocellula

celična membrana stalna zveza
biologija (del celice) ▸ sejtmembrán, sejthártya

celično jedro stalna zveza
biologija (del celice) ▸ sejtmag

celina samostalnik
1. (večja površina kopnega) ▸ földrész, kontinensSopomenke: kontinent

2. (o delu države) ▸ szárazföldLetališče je na otoku, zato upoštevajte morebitno gnečo na mostu, ki povezuje celino z otokom Krkom. ▸ A repülőtér egy szigeten található, ezért kérjük, vegye figyelembe, hogy a szárazföldet a Krk szigettel összekötő hídon dugók lehetnek.

celinska skorja stalna zveza
geografija (del zemeljske skorje) ▸ kontinentális kéreg
Sopomenke: kontinentalna skorja

celinski pridevnik
1. geografija (o površju) ▸ kontinentális, szárazföldi Celinske vode delimo na stoječe in tekoče vode. ▸ A kontinentális vizeket álló- és folyóvizekre osztjuk.
Sopomenke: kontinentalen
Povezane iztočnice: celinska polica, celinska skorja

2. (o delu države ali regije) ▸ szárazföldi, kontinentális Celinski del ZDA meji na severu na Kanado, na jugu pa na Mehiko. ▸ Az USA kontinentális része északon Kanadával, délen pedig Mexikóval határos.
Sopomenke: kontinentalen

3. pogosto v športnem kontekstu (o geopolitičnem območju) ▸ kontinens, kontinentálisPo končanih celinskih prvenstvih je znanih 20 od 24 udeleženk svetovnega košarkarskega prvenstva v Španiji. ▸ A kontinensviadalok után a spanyolországi kosárlabda-világbajnokság 24 résztvevője közül 20 már ismert.Sopomenke: kontinentalen
Povezane iztočnice: celinski pokal