Franja

Zadetki iskanja

  • póldan, póldne mediodía m

    proti poldnevu hacia mediodía, a eso del mediodía
  • poldnevnik samostalnik
    geografija (črta zemljepisne dolžine) ▸ hosszúsági kör, meridián, délkör
    mreža poldnevnikov ▸ meridiánháló
    prečkati poldnevnik ▸ hosszúsági körön áthalad
    ležati na poldnevniku ▸ délkörön fekszik
    Vsi kraji, ki ležijo na istem poldnevniku, imajo ob istem času sončni vzhod, poldan in sončni zahod. ▸ Az ugyanazon a délkörön fekvő összes helyen ugyanabban az időpontban van a napkelte, a dél és a napnyugta.
    Poldnevnik, ki teče skozi Greenwich v Veliki Britaniji, je začetni poldnevnik in je izhodišče za določanje zemljepisne dolžine. ▸ A Nagy-Britanniában fekvő Greenwichen áthaladó hosszúsági kör a kezdődélkör, és ez a földrajzi hosszúság kiindulópontja.
    Povezane iztočnice: krajevni poldnevnik
  • polétje verano m

    sredi poletja en pleno verano
    pozno poletje fines m pl del verano
    Martinovo poletje veranillo m de San Martín
    preživeti poletje na deželi pasar el verano en el campo
  • polfinale samostalnik
    (del tekmovanja) ▸ elődöntő
    napredovati v polfinale ▸ elődöntőbe továbbjut
    priti v polfinale ▸ elődöntőbe kerül
    uvrstitev v polfinale ▸ elődöntőbe jut
    preboj v polfinale ▸ elődöntőbe bejutás
    napredovanje v polfinale ▸ elődöntőbe továbbjutás
    boj za polfinale ▸ elődöntőért folytatott harc
    pot v polfinale ▸ elődöntőig vezető út
    možnosti za polfinale ▸ elődöntős esély
    favorit za polfinale ▸ elődöntőre esélyes
    popeljati v polfinale ▸ elődöntőbe vezet
    polfinale pokala ▸ kupa elődöntője
    polfinale končnice ▸ rájátszás elődöntője
    polfinale turnirja ▸ torna elődöntője
    polfinale prvenstva ▸ bajnokság elődöntője
    tekma polfinala ▸ elődöntő mérkőzése
    polfinale Wimbledona ▸ Wimbledon elődöntője
    polfinale dvojic ▸ páros elődöntő
    žreb polfinala ▸ elődöntő sorsolása
    poraženec polfinala ▸ elődöntő vesztese
    zmagovalec polfinala ▸ elődöntő nyertese
    udeleženci polfinala ▸ elődöntő résztvevői
    para polfinala ▸ elődöntő párosítása
    obračun polfinala ▸ elődöntő mérkőzése
    pokalno polfinale ▸ kupaelődöntő
    moški polfinale ▸ férfi elődöntő
    ženski polfinale ▸ női elődöntő
    wimbledonski polfinale ▸ wimbledoni elődöntő
    dramatičen polfinale ▸ drámai elődöntő
    izločiti v polfinalu ▸ elődöntőben búcsúztat, elődöntőben kiejt
    izpasti v polfinalu ▸ elődöntőben búcsúzik, elődöntőben kiesik
    premagati v polfinalu ▸ elődöntőben legyőz, elődöntőben búcsúztat
    igrati v polfinalu ▸ elődöntőben játszik
    izgubiti v polfinalu ▸ elődöntőben veszít
    poraz v polfinalu ▸ vereség az elődöntőben
    nastop v polfinalu ▸ elődöntőben szereplés
    zmaga v polfinalu ▸ győzelem az elődöntőben
    odigrati polfinale ▸ elődöntőt játszik
    izgubiti polfinale ▸ elődöntőt elveszít
    igrati polfinale ▸ elődöntőt játszik
    uvrstiti se v polfinale ▸ elődöntőbe bejut
    prebiti se v polfinale ▸ elődöntőbe verekszi magát
    pomeriti se v polfinalu ▸ elődöntőben megmérkőzik
    V polfinale se uvrstita prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine. ▸ Minden csoportból az első két helyezett csapat jut az elődöntőbe.
    Po sinočnjih povratnih tekmah četrtfinala sta si polfinale zagotovila Chelsea in Liverpool. ▸ A tegnap esti negyeddöntő visszavágói után a Chelsea és a Liverpool biztosította helyét az elődöntőben.
  • políca1 (-e) f

    1. scaffale, scaffalata; palco; scansia; ripiano, palchetto, mensola:
    knjižna polica scaffale da libri
    okenska polica davanzale
    polica nad kaminom mensola del camino
    žel. polica za prtljago portabagagli
    polica za reagente (v laboratoriju) reagentario
    police scaffalatura

    2. terrazza; zoccolo:
    geogr. kontinentalna polica zoccolo continentale

    3. alp. cengia, pianerottolo
  • policíjski de policía; policíaco

    policijska akcija (komisar, stražarnica, uredba, komisariat) operación f (comisario m, puesto m, ordenanza f, comisaría f) de policía
    policijska gorjača (pendrek) porra f
    policijski pes perro m policía
    policijski konfident confidente m de la policía
    policijska država (kazen) Estado m (sanción f) policial
    policijski avto coche m de la policía, (»marica«) coche m celular
    policijska patrulja patrulla f de policía, (avto) coche m radio-patrulla
    policijski revir distrito m de vigilancia
    policijsko nadzorstvo vigilancia f policíaca
    pod policijskim nadzorstvom bajo vigilancia policíaca
    policijska ura (za lokale) hora f de(l) cierre
    policijski uradnik agente m de policía, funcionario m del cuerpo de policía
    policijski zapor (ječa) cuarto m de arresto
  • polimorfizem samostalnik
    1. biologija (o genih) ▸ polimorfizmus
    polimorfizem gena ▸ gén polimorfizmusa
    polimorfizem nukleotidov ▸ nukleotid polimorfizmus
    genetski polimorfizem ▸ genetikai polimorfizmus
    genski polimorfizmi ▸ génpolimorfizmus
    Primerjali smo polimorfizme 15.000 bolnikov s 26.000 zdravimi genomi. ▸ 15 000 beteg és 26 000 egészséges genom polimorfizmusait hasonlítottuk össze.

    2. biologija (o živih bitjih) ▸ polimorfizmus
    Portugalska ladjica je zanimiv, skrajen zgled polimorfizma. ▸ A portugál gálya a polimorfizmus szép és szélsőséges példája.

    3. kemija (lastnost snovi) ▸ polimorfizmus
    Najimenitnejši pojav polimorfizma srečamo pri elementarnem ogljiku (C): na eni strani diamant in na drugi grafit. ▸ A legnagyszerűbb polimorfizmus az elemi szénnél (C) található: az egyik oldalon a gyémánt, a másikon a grafit.

    4. računalništvo (del programskega jezika) ▸ polimorfizmus
    Polimorfizem je ravno tako zelo dobrodošla "bližnjica" pri pisanju skriptne kode. ▸ A polimorfizmus egy nagyon üdvözlendő „egérút” a szkriptkód írása során.
  • pólje campo m ; fig (področje) campo m de actividad, dominio m

    ledeniško (minsko, vidno) polje campo m de ventisquero (minado, visual)
    riževo polje arrozal m
    žitno polje campo de trigo (ali de cereales), trigal m
    šahovsko polje escaque m, casilla f
    na polju časti en el campo del honor
    obdelovati polje cultivar el campo
    klatiti se po poljih (re)correr el campo
  • pôljski2 de(l) campo; rural

    poljski čuvaj guarda m rural
    poljska bólnica (voj) hospital m de sangre; ambulancia f
    poljska dela labores f pl del campo, faenas f pl agrícolas
    poljski delavec bracero m, A peón m; mozo m de labranza
    poljska kuhinja (voj) cocina f de campaña
    poljski pridelki frutos m pl del campo
  • póln (-a -o) adj.

    1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
    nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
    trg poln ljudi una piazza gremita di gente
    poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
    ceste polne blata strade fangose, piene di fango
    polna puška fucile carico
    poln okus gusto pieno, corposo
    polni delovni čas orario a tempo pieno
    polno (zasedeno)
    vozilo vettura completa
    obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
    spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
    poln slovničnih napak sgrammaticato
    besede, polne groženj parole gravide di minaccia
    pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
    poln črvov verminoso, pieno di vermi
    poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
    poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
    poln krvi sanguigno, pieno di sangue
    poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
    poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
    poln pomislekov scettico
    poln skrbi affannoso
    poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
    poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
    polna zasedenost completo
    mat. polni kot angolo giro

    2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
    polna pokojnina pensione piena, integrale

    3. (popoln) pieno, completo; tutto:
    voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
    v polnem številu tutti
    napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
    v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
    v polni meri completamente, del tutto

    4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

    5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
    poln kljun beccata
    poln kozarec bicchiere (pieno)
    polna usta boccata
    polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
    poln predpasnik grembiule, grembialata
    polno naročje bracciata
    pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
    pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
    pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
    pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
    pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
    pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
    pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
    pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
    pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
    pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
    pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
    zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
    pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
    pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
    polna črta linea piena, non interrotta
    astr. polna luna luna piena, plenilunio
    avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
    les. polni meter metro cubo
    lit. polni stik rima
    polni penzion pensione completa
    bot. polni cvet fiore polipetalo
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • polòm (-ôma) m

    1. crollo, sfacelo, rovina, tracollo, rovescio; flop angl.; fiasco; bancarotta, crac, fallimento; šalj. trombata; capitombolo:
    rešiti podjetje pred polomom salvare l'impresa dalla bancarotta
    polom vzhodne fronte il crollo del fronte orientale
    polom na volitvah il flop delle elezioni, la frana elettorale
    gospodarski, finančni polom tracollo economico, finanziario

    2. pren. (trušč) fracasso, strepito

    3. abbattimento; schianto:
    polom dreves lo schianto degli alberi
  • polotok samostalnik
    (ozek del kopnega) ▸ félsziget
    rt polotoka ▸ félsziget foka
    obala polotoka ▸ félsziget partja
    prebivalci polotoka ▸ félsziget lakosai
    notranjost polotoka ▸ félsziget belseje
    osrčje polotoka ▸ félsziget közepe
    grški polotok ▸ görög félsziget
    ležati na polotoku ▸ félszigeten fekszik
    živeti na polotoku ▸ félszigeten él
    Čeprav je Atos polotok, je dostop možen le na en način: z ladjo. ▸ Annak ellenére, hogy az Athosz egy félsziget, csak egy módon közelíthető meg: hajóval.
    Sopomenke: zemeljska ožina, ožina
    Povezane iztočnice: Sinajski polotok, Skandinavski polotok, Antarktični polotok, Korejski polotok, Krimski polotok, Malajski polotok, Kalifornijski polotok, Pirenejski polotok, Peloponeški polotok, Indijski polotok, Iberski polotok, Iberijski polotok
  • polovíca (-e) f metà, mezzo:
    plačati polovico stroškov pagare metà delle spese
    biti na polovici poti essere a metà strada
    v drugi polovici meseca nella seconda metà del mese
    šalj. boljša polovica la dolce metà
    dobra polovica una buona metà
    šport. polovica igrišča metà campo
    šport. napadalna, obrambna polovica settore di difesa, d'attacco
    polovica strojene kože schiappa
    gastr. svinjska, goveja, telečja polovica mezzena di maiale, di manzo, di vitello
  • položáj (-a) m

    1. posizione, situazione:
    navpičen, poševen položaj posizione eretta, inclinata

    2. sito, situazione; ubicazione, posizione:
    položaj stavbe sito, ubicazione dell'edificio
    položaj besede v stavku posizione, collocazione della parola nella frase

    3. (mesto pri obrambi, napadu, mesto za uresničitev kakega namena) posizione:
    obstreljevati sovražnikove položaje bombardare le posizioni nemiche

    4. (mesto v skupnosti) funzione, grado; posto (direttivo), posizione, carica:
    imeti odgovoren, visok položaj avere una funzione di responsabilità, essere un alto funzionario; avere, occupare, (ri)coprire, rivestire, detenere una posizione di responsabilità, una carica di responsabilità, un'alta posizione, un'alta carica
    pog. ljudje na položajih i pezzi grossi, i pezzi da novanta, gli alti papaveri

    5. condizione, status:
    položaj žensk la condizione femminile, della donna
    monopolni položaj condizione di monopolio

    6. ekst. situazione:
    biti kos položaju essere all'altezza della situazione

    7. lov. appostamento; voj. appostamento, posizione

    8. astr. posizione:
    položaj nebesnega telesa la posizione di un astro
    navt. določiti položaj fare il punto
    neudoben položaj giacitura scomoda; posizione scomoda
    pren. ključni položaj posizione chiave
    zaiti v težaven položaj ridursi a mal partito; mettersi, cacciarsi in una situazione difficile
    položaj ploda (v maternici) posizione fetale, posizione del feto
    voj. biti v položaju mirno stare sull'attenti
  • polzênje (-a) n scivolamento, scorrimento; franamento:
    pren. polzenje časa lo scorrere, il dileguarsi del tempo
  • pomágati (-am)

    A) imperf., perf.

    1. aiutare, assistere, sostenere; dare una mano a, coadiuvare:
    pomagati sosedu aiutare il vicino
    pomagati na polju, v kuhinji aiutare nel lavoro dei campi, in cucina

    2. (prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja) sostenere, appoggiare, soccorrere, rimediare; giovare:
    pomagati komu v nesreči sostenere uno nella disgrazia
    pomagati pri utrpljeni škodi rimediare ai danni sofferti
    tvoji nasveti niso dosti pomagali i tuoi consigli non sono giovati a molto

    3. jur. ekst. favoreggiare, fiancheggiare, spalleggiare; pren. pejor. tener bordone a qcn.

    4. ekst. (biti bolje) valere; servire, giovare:
    kaj pomaga ugovarjati? che vale protestare?
    pri njem ne pomagata ne palica ne jok con lui non servono né le buone né le cattive
    pren. kopeli so mu pomagale na noge i bagni gli hanno giovato molto
    tu ne pomaga več nobena maža non c'è proprio niente da fare
    kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja a che serve tutto l'oro del mondo se non c'è la salute?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pomagati otroku na svet assistere (la madre) al parto; aiutare a venire alla luce, al mondo
    evf. pomagati komu v jamo essere colpevoli della morte di qcn.
    pren. italijanščino je govoril, da bog pomagaj masticava male l'italiano

    B) pomágati si (-am si) perf., imperf. refl.

    1. aiutarsi:
    pri plezanju si je pomagal z rokami in nogami si arrampicava aiutandosi con le mani e coi piedi

    2. valersi di, servirsi di, giovarsi di:
    pomagati si s primerom, z nasvetom giovarsi di un esempio, valersi di un consiglio
    pomagati si z zvijačo ricorrere all'astuzia, all'inganno
    pomagati si s slovarjem (pogledati v) ricorrere al dizionario
    PREGOVORI:
    pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal chi s'aiuta il ciel l'aiuta
  • pomériti (-im) | pomérjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. misurare:
    pomeriti globino vodnjaka misurare la profondità del pozzo

    2. misurare, provare:
    pomeriti čevlje, obleko provare le scarpe, l'abito

    3. prendere di mira qcn., qcs., mirare a qcn., qcs., abs. prendere la mira:
    lovec je pomeril in ustrelil il cacciatore ha preso la mira e ha sparato
    pomeriti v glavo mirare alla testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. pes mu je pomeril hlače il cane gli strappò i pantaloni
    pomeriti jo proti vratom andarsene
    pomeriti pot cadere quanto si è lunghi e larghi

    B) pomériti se (-im se) | pomérjati se (-am se) perf., imperf., refl. (tekmovati) misurarsi, competere con, cimentarsi
  • poméšan (-a -o) adj. mescolato, mischiato; misto, promiscuo; scompigliato, scombinato:
    rasno pomešano prebivalstvo popolazione di razza mista
    pojmi, ki so med seboj čisto pomešani concetti (fra loro) del tutto scombinati
  • pomnilnik samostalnik
    računalništvo (del računalnika) ▸ memória
    velikost pomnilnika ▸ memória mérete
    razširitev pomnilnika ▸ memória bővítése
    zasedenost pomnilnika ▸ memóriafoglaltság
    vgrajeni pomnilnik ▸ beépített memória
    dvokanalni pomnilnik ▸ kétcsatornás memória
    računalniški pomnilnik ▸ számítógép memóriája
    shraniti v pomnilnik ▸ memóriába elment
    reža za pomnilnik ▸ memória slot
    uporabljati pomnilnik ▸ memóriát használ
    hiter pomnilnik ▸ gyors memória
    8 GB pomnilnika ▸ 8 GB memória
    Povezane iztočnice: statični pomnilnik, namenski pomnilnik, razširljiv pomnilnik, zunanji pomnilnik, dinamični pomnilnik, delovni pomnilnik, bralni pomnilnik, bliskovni pomnilnik, fizični pomnilnik, navidezni pomnilnik, interni pomnilnik, sistemski pomnilnik, grafični pomnilnik, hitri pomnilnik, notranji pomnilnik, vmesni pomnilnik
  • pomóč (-í) f

    1. aiuto, soccorso; appoggio, supporto, sostegno; manforte; knjiž. ausilio:
    prositi za pomoč chiedere, invocare aiuto
    pohiteti na pomoč correre in aiuto
    biti v pomoč essere di aiuto
    nuditi pomoč porgere aiuto
    odreči pomoč (pri prometni nesreči) omettere soccorso

    2. (kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja) aiuto, appoggio, soccorso, assistenza:
    prizadetim prebivalcem poslati pomoč inviare aiuti, soccorsi alla popolazione disastrata
    nuditi pomoč ranjencem prestare assistenza ai feriti
    denarna pomoč sussidio
    moralna pomoč aiuto, appoggio morale
    pomoč v hrani, obleki, šotorih aiuti in viveri, vestiario, tende
    zimska pomoč soccorso invernale
    voj. pomoč (dodatna vojaška enota) rinforzi

    3. med.
    prva pomoč pronto soccorso
    medicinska prva pomoč (reparto) pronto soccorso
    omarica za prvo pomoč armadietto di pronto soccorso, armadietto farmaceutico
    obvezilo za prvo pomoč medicazione di urgenza

    4. s pomočjo con l'aiuto, con l'ausilio, con la scorta di qcn., di qcs.:
    pisati s pomočjo slovarja scrivere con l'ausilio di un dizionario
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tu ni pomoči niente da fare
    druge pomoči ni bilo non c'era altra soluzione
    pravna pomoč assistenza legale
    kreditna pomoč (olajšava) agevolazione di credito
    pomoč v desetinah milijard gospodarstvu dežel tretjega sveta un'iniezione di decine di miliardi all'economia del Terzo Mondo
    PREGOVORI:
    komur moč, temu pomoč chi ha il potere di prendere, presto gli è dato