Franja

capriccio m (pl. -ci)

1. muha:
fare i capricci zganjati trmo, biti muhast
i capricci del tempo, della fortuna muhasto vreme, muhasta sreča

2. glasba capriccio

capricōrno m

1. zool. kozorog (Capricornus)

2.
Capricorno astr. Kozorog:
tropico del capricorno Kozorogov povratnik

caratteristico agg. (m pl. -ci) značilen, karakterističen; samosvoj, poseben:
note caratteristiche (del personale) kartakteristike (osebja)

carezza f božanje; ljubkovanje:
le carezze materne materino božanje
la carezza del vento božanje vetra

carico² m (pl. -chi)

1. breme, tovor

2. pren. breme, odgovornost:
avere il carico della famiglia skrbeti za družino
farsi carico di qcs. poskrbeti za kaj, prevzeti odgovornost za kaj
carico fiscale, tributario davki
a carico di proti, v breme:
prendere provvedimenti a carico di qcn. proti komu ukrepati
il trasporto è a carico del committente prevoz gre v breme naročnika
figli, persone a carico vzdrževani otroci, osebe
vivere a carico di qcn. slabš. živeti na račun nekoga
testimonio a carico obremenilna priča

3. igre as, trojka pri briškuli

carīna -ae, f (prim. gr. κάρυον oreh [sad], καρύα oreh [drevo], carina torej orehova lupina)

1. hrbt(en)ica = glavna gred na dnu ladje, podladje, gredelj: L., O., Cu., Vell., T., panda, uncta c. Enn. fr., quid tam in navigio necessarium quam carina? Ci., carinae aliquanto laniores quam nostrarum navium C., centum navium longarum carinas ponere C. začeti graditi 100 bojnih ladij.

2. met. ladja, brod, plovilo: Ca., Pr., Lucan., celeri venisse carinā V., vix durare carinae possunt... aequor H., fluctibus ignotis insultavere carinae O.

3. pren. o ladjam podobnih rečeh: bifidae putaminum carinae Plin. lupine se cepijo na dve ladjasti polovici. — Kot nom. propr. Carīnae -ārum, f Karine, mestni del v Rimu (zdaj S. Pietro in Vincoli) med Celijem in Eskvilinom: Varr., Ci., V., H., L., Suet.

carlino m zlatnik, srebrnik kraljestva Sicilije
il resto del carlino pren. dovršitev dela

Carmen moški spol Karmel (gora v Palestini)

(Virgen del) Carmen Carmen, špansko žensko krstno ime

carō, st.lat. soobl. carnis (L. Andr. ap. Prisc., L., Char.), gen. carnis, abl. -e (-ī: Pl.), gen. pl. carnium, f (carō je prvotno odrezek, kos mesa; prim. umbr. karu del, osk. carneis = partibus, gr. κείρω odrežem)

1. odmerek, delež, obrok, kos mesa; tak pomen ima beseda tako v osko-umbr. kakor v lat. obrednem jeziku: Latinaeque instauratae, quod Laurentibus carnis (nom. sg.), quae dari debet, data non fuerat L., quibus e municipiis vix iam, qui carnem Latinis petant, reperiuntur Ci. delež pri žrtvovanju.

2. met. meso: exstructa mensa multā carne Ci., lacte et carne vivunt C., c. ferina S., Plin. divjačina, iners H., tosta O., bubula Val. Max. govedina, morticina Sen. ph. ali tacita Mart. mrcina, crkovina, cruda Suet.; pl. carnēs kosi mesa, mesovje, mesnina: carnes vipereae O., bubulae Plin. Pri Cels. je caro pogosto = staničevina, vlaknina; od tod c. hebes Cels. divje meso. Pren.
a) o nadutem govorniku: carnis plus habet quam lacertorum Q. več mehkobnega (besednega) obilja (= nadutosti).
b) zaničlj. o človeku „mesovje“: ista pecus et caro putida Ci. mrcina.
c) meseno telo (naspr. duh): caro ista Sen. ph.

3. pren. meča, mehčina, sredica
a) sadja in dreves: Plin.
b) draguljev: Plin.

Carpathus (Carpathos) -ī, f (Κάρπαϑος) Karpat, otok med Kreto in Rodosom: Mel., Plin. idr. Od tod adj. Carpathius 3 (Καρπάϑιος) karpatski (Karpatski): Carpathium mare Luc. fr., V., H., Pr., Mel., Plin. ali pelagus H., Col. ali Carpathius gurges V. ali Carpathiae undae Pr. Karpatsko morje, južni del Egejskega morja (pesn. = Egejsko morje), vates ali senex (= Proteus) O.

carrera ženski spol tek, dir, tekma v teku, dirka; tekališče, dirkališče; (deželna) cesta, ulica, drevored, aleja; pot, vožnja s kočijo; preča; poklic, kariera, stroka; način življenja; sredstvo

carrera de árboles drevored
carrera ciclista kolesarske dirke
carrera comercial trgovska kariera
carrera de esquíes smučarske tekme
carrera de galgos lov s hrti
carrera con obstáculos, carrera de campanario tek čez zapreke
carrera de oficial častniška kariera
carrera de patines drsanje
carrera a pie tekmovanje v teku
carrera del sol sončna pot
hombre de carrera intelektualec
a carrera abierta (tendida), a la carrera v polnem teku
mujer de carrera pocestnica
de carrera zelo hitro, prenagljeno, nepremišljeno
partir de carrera lahkomiselno se lotiti dela
seguir la carrera študirati (stroko)
entrar por carrera ukloniti se okolnostim
hacer carrera napraviti kariero, napredovati (v življenju, poklicu)
tomar carrera zalet vzeti, pognati se
carreras de caballos konjske dirke

carro m

1. voz:
mettere il carro innanzi ai buoi pren. prenagliti se, zaletavo ravnati
essere l'ultima ruota del carro pren. biti peto kolo

2. poln voz (vsebina)

3.
carro armato voj. tank
carro ferroviario železn. tovorni vagon
carro marsupio železn. dvonadstropni vagon (za prevoz vozil)
carro matto tovorni voz (za težke tovore, brez stranic)
carro funebre mrliško vozilo, furgon
carro attrezzi avto vozilo za avtovleko

4.
Gran Carro, Piccolo Carro astr. pog. Veliki, Mali voz

carro moški spol voz, vozilo

carro automóvil prevozni avto
Carro Mayor (Minor) véliki (mali) voz (ozvezdje)
carro de mudanza selitveni voz, voz za pohištvo
carro rural kmečki voz
cogerle (atropellarle) a uno el carro biti povožen; doživeti nekaj neprijetnega
parar el carro obvladati se, brzdati svojo jezo
tirar del carro največje breme nositi
untar el carro podkupiti, mazati

casa f

1. hiša:
casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša

2. dom:
andare a casa iti domov
uscir di casa iti z doma
mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
cercar casa iskati stanovanje
fatto in casa domač (hrana)
giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
casa religiosa samostan
mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
essere di casa biti domač

3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
la real casa kraljeva družina

4.
casa di cura sanatorij; zdravilišče
casa di ricovero dom za onemogle
casa di pena kaznilnica
casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
casa dello studente dijaški, študentski dom
casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
casa da gioco igralnica

5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
casa editrice založba
la casa del caffè prodajalna kave
casa di mode modna hiša

6. igre šahovsko polje
PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima

casa ženski spol hiša, poslopje, dom, bivališče; služinčad; gospodarstvo, gospodinjstvo; trgovska hiša, tvrdka, podjetje, firma; družina, rod(ovina); šahovsko polje

casa bancaria banka
casa de beneficencia, casa de caridad ubožnica
Casa Blanca Bela hiša (v Washingtonu)
casa de campo dvorec na deželi, vila
casa de comercio trgovska hiša
casa de comidas gostišče, gostilna
casa de comisiones komisijska trgovina
casa de cita(s) prenočišče, hotel
casa consistorial, casas consistoriales mestni urad, rotovž
casa de corrección poboljševalnica
casa de correos poštno poslopje, pošta
casa cuna hospicio ubožnica
casa del cura župnišče
casa editorial založba
casa de empeños zastavljalnica
casa expedidora razpošiljalnica
casa exportadora, casa de exportación izvozno podjetje
casa de (niños) expósitos najdenišnica
casa de fieras zverinjak, živalski vrt
casa de huéspedes penzion, gostišče
casa importadora uvozno podjetje
casa de juego igralnica
casa de labor, casa de labranza pristava, posestvo na kmetih
casa de locos blaznica
casa de maternidad porodnišnica
casa de moneda kovnica denarja
casa del montero lovska koča
casa de orates blaznica
casa particular zasebna hiša
casa de préstamos posojilnica
la Casa del Pueblo občinska hiša, občina, rotovž
casa real kraljeva palača, kraljev dvor
casa de salud zdravilišče
casa de socorso postaja prve pomoči
casa de tía (fam) ječa, zapor
casa de trueno razvpita hiša
casa de vecindad majhna meščanska, stanovanjska hiša
gente de casa sosedje, znanci
a casa domov
ir a casa de alg. iti h komu (na dom)
de casa en casa od hiše do hiše
los de casa domači (ljudje)
en (su) casa doma
asentar casa nov dom si ustvariti
no caber en toda la casa ves razburjen biti, razburiti se
echar la casa por la ventana denar skoz okno metati, zapravljivo živeti
estar de casa biti v domači obleki; domač biti
guardar la casa (morati) ostati doma
¡pase V. por mi casa! oglasite se pri meni!
poner casa dom si ustvariti, nastaniti se, naseliti se
ya sabe V. su casa, ahí tiene V. su casa obiščite me spet kmalu (vljudnostna formula)
en casa del gaitero todos son danzantes kot so stari peli, tako mladi žvrgolijo
cada uno manda en su casa vsak je gospodar v svoji hiši

casco moški spol črepina; lobanja; olupek, reženj; železna čelada; (konjsko) kopito; sod, kad; ladijski trup; prostornina; obseg; (radio) slušalka

casco de acero jeklena čelada
casco antiguo stara mestna četrt
casco de bomba, casco de granada bombni (granatni) drobec
casco de corcho, casco colonial tropska čelada
cascos pl lobanja; možgani; razum
ligero de cascos nepremišljen, lahkomiseln
levantar de cascos a uno koga omamiti
ponerse (meterse) en los cascos u/c nekaj si v glavo vbiti
quitarle a uno del casco a/c koga odvrniti od nečesa
romper a alg. los cascos komu glavo razbiti (grožnja)
romperse (calentarse) los cascos glavo si ubijati (zlasti z učenjem)

caso moški spol primer, slučaj, naključje, pripetljaj; povod; sklon; sporno vprašanje; bolezenski primer

caso de conciencia vprašanje vesti
caso de necesidad sila, potreba
caso que, en caso de que, caso de v primeru da
dado caso que domnevajmo, da
demos caso que vzemimo, da
se da el caso que zgodi se, da
el caso es que stvar je ta, da; namreč
el caso es que no puedo hacerlo pri najboljši volji tega ne morem napraviti
estar en el caso biti na tekočem
hablar al caso stvarno, smotrno govoriti
hacer caso de ozirati se na, zelo ceniti, za važno imeti
hacer caso omiso de ne upoštevati
no hacer al caso ne ustrezati; nič ne deti
no me hace caso nič mu ne smem reči, ne posluša me
¡no le hagas caso! ne verjemi mu! ne poslušaj ga!
¡vamos al caso! k stvari!
de caso pensado namerno
del caso dotičen
en caso necesario (ali de necesidad) v primeru potrebe
dirección en caso necesario zasilen naslov (pri menici)
en ningún caso nikakor, v nobenem primeru
en su caso oziroma
yo en el caso de V. jaz na Vašem mestu
en tal caso v tem primeru
en todo caso v vsakem primeru; vsekakor, na vsak način
para el caso que za primer da
por el mismo caso ravno zato
si es caso mogoče

cassa f

1. zaboj, skrinja:
la cassa della biancheria skrinja za perilo
cassa da morto, cassa krsta; (vsebina zaboja)
tre casse di libri trije zaboji knjig

2. ohišje:
la cassa dell'orologio okrov ure
cassa di risonanza, cassa armonica glasba resonančni trup
cassa toracica anat. prsni koš

3. blagajna:
aver la cassa piena, vuota imeti polno, prazno blagajno
libro di cassa blagajniška knjiga
pagamento a pronta cassa plačilo v gotovini
batter cassa pog. za denar prositi, moledovati
cassa cambiali, cassa valute, cassa titoli ekon. menična blagajna, devizna blagajna, blagajna za vrednostne papirje; ekon. bančno okence:
si accomodi alla cassa izvolite na blagajno

4. banka, blagajna, sklad:
Cassa di risparmio hranilnica, posojilnica
Cassa malattia bolniška blagajna
Cassa integrazione dopolnilna blagajna
Cassa del Mezzogiorno ekon. Sklad za jug

castēria -ae, f del podpalubja, shramba za vesla, počivališče veslačev: Pl.

Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,

1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.

2. Enejev tovariš: V.

3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.

4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.