Franja

écarteler [ekartle] verbe transitif vleči sem in tja (quelqu'un koga); razčetveriti (un condamné obsojenca); razdeliti na štiri dele (grb)

il est écartelé entre des désirs contraires razdvojen je, niha sem in tja med nasprotujočimi si željami

écarter [ekarte] verbe transitif oddaljiti, odstraniti, odmakniti; odvrniti; razkrečiti (noge); razpreti (roke); speljati (reko) v stran; od-, založiti (karte); odgrniti (zastor); odbiti (predlog); zbrisati (de la liste iz seznama); razpršiti (dvom, sum); speljati s prave poti; figuré odtujiti (koga dolžnosti)

s'écarter oddaljiti se, odstraniti se; priti s prave poti; ločiti se (poti); odmakniti se (od téme); razpršiti se (oblaki)
s'écarter du sujet ne ostati pri stvari
écarter la foule pour se frayer un passage razdvojiti množico, da bi si naredili, utrli prehod
le service d'ordre écartaient les curieux reditelji so odvračali radovedneže
écarter une question de la délibération izločiti vprašanje s posvet(ovanj)a
écartez-vous de là! odstranite se, umaknite se od tod!

ecce interj. (ec [iz *ed = id] in ce) glej! poglej! Beseda stoji v stavku kot vzklik (torej brez slovnične zveze s stavkom) predvsem pri imp.: ecce, tibi accipe litteras Ci. ep., tu (si) vzemi, aspice vultus ecce meos O. (po)glej sem in opazuj moj obraz; v povednem stavku opozarja na kaj novega, nepričakovanega, presenetljivega: ecce Dionaei processit Caesaris astrum V., revocabat et ecce Cloanthum respicit V., ubi portus intravimus, ecce laeta boum … armenta videmus V., ecce furit Tydides H., haec dum agit, ecce Tuscus Aristius occurrit H.; pogosto v zvezi z autem: ecce autem video rure redeuntem senem Ter., Cleomenes totos dies perpotabat; ecce autem repente nuntiatur piratas adesse Ci., ecce autem ex inproviso Iugurtha … regnum eius sceleris sui praedam fecit S., ecce autem primi sub lumina solis … sub pedibus mugire solum V. Brez glag. pri nom. ali acc.: ecce odium meum Ter., ecce Gripi scelera Ter., si hoc factum est, ecce me nullum senem Pl. pazi, potem je po meni, ecce tuae litterae Ci. ep., ecce Dolabellae comitiorum dies Ci. ep., ecce subitum divortium Ci., en quatttuor aras: ecce duas tibi, Daphni, duas altaria Phoebo V., ecce Posidonius Sen. ph., ecce me Tert. tu sem, tu me imate; pogosto ecce tibi (ne da bi se dat. vselej nanašal na kako določeno osebo): ecce tibi nuntius Ci. kar ti prispe vest, ecce tibi exortus est Isocrates Ci. kar ti nenadoma nastopi Izokrat; abs.: ecce Pl. tu sem. — V kompozitih: eccerē „glej, v resnici“, zares: Pl., Ter., (toda prim.: eccere iurisiurandi est, ac si dicatur per Cererem, ut ecastor, edepol. Alii eccere pro ecce positum accipiunt: P. F.) Pogosto v pogovornem jeziku in od tod pri Kom. pred demonstr. zaimki (pred katerimi glas e odpada): eccum, t.j. ecc' *hum (= ecce hunc): Pl., Ter., eccōs, t.j. ecc' hōs (= ecce hōs): Pl., Ter., ecca, t.j. ecc' *ha (= ecce haec, kot nom. sg. f.): Pl., Ter., eccam, t.j. ecc' *ham (= ecce hanc): Pl., Ter., ecca, t.j. ecc' *ha (= ecce haec, nom. pl. neutr.): Pl.; tako tudi eccilla, eccillam, eccillum, eccillud = ecc'illa, ecc'illam, ecc'illum, ecc'illud, eccistam = ecc'istam: Pl., eccille = ecc'ille: Ap.

eccētera

A) avv. in tako dalje (itd.)

B) m avv. et cetera, itede:
con tutti questi eccetera non si capisce molto z vsemi temi itedeji stvar ni posebno jasna

eccettuare v. tr. (pres. eccēttuo) izvzeti, izključiti:
è un' ottima persona se si eccettua un piccolo difetto to je imeniten človek, če izvzamemo majhno napako
nessuno eccettuato vsi brez izjeme
eccettuato il giovedì razen četrtka

echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
echar el alma komaj dihati
echar barriga debel postati, trebuh dobiti
echar la bendición blagosloviti; poročiti
echar bilis besen postati
echar los bofes vse sile napeti
echar un brindis napiti, nazdraviti
echar cálculos preračunati, preudariti
echar carnes zrediti se, debel postati
echar un cigarro cigaro kaditi
echar al coleto pogoltniti
echar coplas pesmi (popevke) peti
echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
echar los dientes zobe dobi(va)ti
echar un discurso govor imeti
echar espumarajos peniti se od jeze
echar un fallo sodbo izreči
echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
echar hojas liste dobiti
echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
echar maldiciones preklinjati
echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
echar una mano, echar una partida igrati partijo
echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
echar al mundo na svet prinesti, roditi
echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
echar pestes preklinjati, razsajati
echar pie a tierra razjahati; izstopiti
echar raíces korenine pognati
echar raya prečrtati; izkazati se
echar sangre kri pljuvati, kri puščati
echar el sello nalepiti znamko
echar suertes žrebati
echar tacos preklinjati in razgrajati
echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
echar (la) voz razširiti glas
echarla de escritor pisatelja se delati
¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
echar al aire v zrak vreči; razgaliti
echar a la cara očitati
echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
echar a perder pokvariti, uničiti
echar a pique, echar a fondo potopiti
echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
echar de beber naliti (pijače)
echar de comer jesti dati
echar de menos pogrešati; hrepeneti po
echar de repente govoriti brez priprave
echar de sí od sebe dati; odbiti
echar de ver videti, zagledati; uvideti
por alto prezirati
¡échate! tiho! (psu)
echar a (correr) začeti (teči)
echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
echarse atrás umakniti se
echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
echarse a perder pokvariti se, propasti
echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
echarse de codos nasloniti se na komolce
echarse de ver zapaziti, spoznati
echarse sobre planiti na, nenadoma napasti

écharde [ešard] féminin trščica; drobec

attraper une écharde au doigt zadreti si trščico v prst
retirer, extraire une écharde izvleči (zadrto) trščico

écharpe [ešarp] féminin šerpa, šal, ovratna ruta; opasnica

avoir un bras en écharpe nositi (poškodovano) roko v zanki
le maire est ceint de son écharpe župan ima opasnico (prepasko)
mettre, nouer une écharpe nadeti si, zavezati si šal
enrouler une écharpe autour de son cou oviti si šal okrog vratu
en écharpe poševno, od strani
prendre en écharpe (automobilisme) zadeti, zgrabiti od strani; militaire napasti z boka
le train a pris l'autocar en écharpe vlak je od strani zagrabil avtobus
écharpe d'Iris mavrica

échauder [ešode] verbe transitif

1. popariti, oprati v vroči vodi

2. pobeliti z apnom

s'échauder popariti se, opeči se; figuré opeči si prste, priti k pameti zaradi pretrpele škode
échauder quelqu'un (familier) popariti koga, prizadeti mu škodo, ki ga izuči
chat échaudé craint l'eau froide (proverbe) poparjena mačka se še mrzle vode boji; figuré spomin na nevarnost podvoji previdnost

échelle [ešɛl] féminin lestev; merilo (pri zemljevidih); lestvica, skala; razdelitev na stop(i)nje; hierarhija; spuščena zanka (v nogavici); pluriel pristanišča (zlasti v Sredozemlju)

à l'échelle po merilu, ustrezno merilu, v pravilnem razmerju
sur une grande, petite échelle v velikem, majhnem merilu
sur une large échelle v veliki meri, v velikem obsegu
à l'échelle communale, nationale v občinskem, državnem merilu
sur toute l'échelle v vsakem oziru
échelle de la carte zemljevidno merilo
échelle de corde lestev iz vrvi
échelle de couleurs barvna skala
échelle d'eau, fluviale vodokàz
échelle d'escalade oblegovalna, naskakovalna lestev
échelle à, d'incendie, de sauvetage požarna, reševalna lestev
échelle logarithmique (logaritmično) računalo
échelle mobile des salaires gibljiva (življenjskim stroškom ustrezna) plačilna lestvica
échelle des pompiers lestev požarne brambe
échelle sociale družbena razvrstitev
appuyer, dresser une échelle contre le mur nasloniti, postaviti lestev ob zid(u)
escalader une échelle splezati po lestvi
être en haut de l'échelle biti na vrhu lestve (tudi figuré)
faire échelle (marine) pristati v vmesnem pristanišču
faire la courte échelle à quelqu'un pomagati komu pri vzpenjanju z oporo na rokah in na ramenih
faire monter quelqu'un à l'échelle (figuré) razjariti koga
monter à l'échelle (figuré) šalo zares vzeti
grimper à l'échelle splezati po lestvi
il n'y a plus qu'à tirer l'échelle (figuré) boljše ne moremo napraviti
si vous ne savez même pas cela, il n'y a plus qu'à tirer l'échelle če še tega ne veste, nima smisla, da nadaljujemo, se vse neha

échoir* [ešwar] verbe intransitif pripasti, commerce zapasti

échoir en héritage pripasti kot dediščina
le délai est échu rok je potekel
si le cas y échoit v primeru, da se to zgodi
payer terme échu plačati zapadlo (trimesečno) stanarino

éclaircir [eklɛrsir] verbe transitif razjasniti, odstraniti nejasnosti; napraviti svetlejše (barvo); razredčiti (tekočino, vino, lase, vrste, gozd); polirati, čistiti (posodo)

s'éclaircir zjasniti se, zvedriti se; raztrgati se (megla); (raz)redčiti se; razjasniti se (položaj)
éclaircir un bois, une sauce razredčiti gozd, omako
éclaircir la teinte napraviti (z belilom) barvo svetlejšo
éclaircir sa voix izčistiti si svoj (hripavi) glas
le ciel s'éclaircit nebo se jasni
ses idées s'éclaircissent njegove ideje postajajo razumljive

éclairer [eklɛre] verbe transitif razsvetliti, razsvetljevati; (po)svetiti (z lučjo) (quelqu'un komu); figuré razjasniti, pojasniti, poučiti; obvestiti; verbe intransitif bliskati se, iskriti se, svetiti; populaire plačati

s'éclairer razsvetliti se, razjasniti se; figuré postati jasen, razumljiv
s'éclairer à la bougie (po)svetiti si s svečo
cette lampe éclaire mal ta svetilka slabo sveti
maintenant tout s'éclaire sedaj postaja vse jasno
éclairer un problème razjasniti problem
éclairer les lecteurs sur la situation informirati, poučiti bralce o položaju
éclairer l'ennemi (militaire) opazovati sovražnika (njegovo gibanje)

econōmico agg. (m pl. -ci)

1. ( che si riferisce all'economia) ekonomski, gospodarski:
dottrine economiche ekonomski nauki
Comunità Economica Europea (C. E. E.) Evropska gospodarska skupnost

2. gospodaren, varčen, ekonomičen:
edizione economica poceni izdaja
cucina economica štedilnik
annunci economici mali oglasi

économie [ekɔnɔmi] féminin gospodarstvo, ekonomija; varčnost, gospodarnost; varčevanje, prihranek; pluriel prihranki

économie d'argent, de papier, de temps, de frais prihranek na denarju, papirju, času, stroških
économie de bouts de chandelles varčevanje na nepravem koncu, pri malenkostih, stiskaštvo, skopuštvo
économie agricole agrarno gospodarstvo
économie en carburant prihranek na gorivu
économie compétitive prosto gospodarstvo
économie contrôlée par l'Etat, dirigée, planifiée načrtno, dirigirano gospodarstvo
économie domestique hišno gospodarstvo (gospodinjstvo)
économie mondiale svetovno gospodarstvo
économie nationale, politique (argot, scolaire éco po) nacionalna, politična ekonomija
privée zasebno gospodarstvo
économie rurale poljedelstvo
cet achat a englouti toutes mes économies ta nakup je požrl vse moje prihranke
faire, réaliser des économies ustvariti si prihranke, privarčevati

écorcher [ekɔrše] verbe transitif odreti (žival), iz kože dati; oguliti, odrgniti (kožo), razpraskati; odkrušiti (zid), poškodovati; figuré grdó zdelati, strašno zbiti; figuré oslepariti, odreti (koga); obrekovati; popačiti (ime), lomiti (jezik), slabo izgovoriti (besede); izkriviti (resnico); slabo igrati (instrument); žgati (v grlu)

écorcher le français lomiti francoščino
nous nous sommes fait écorcher dans ce restaurant odrli so nas v tej restavraciji
il crie comme si on l'écorchait vpije, kot da bi mu kožo vlekli s telesa
écorcher l'oreille žaliti uho

écouter [ekute] verbe transitif poslušati; prisluškovati, vleči na ušesa; uslišati; familier ubogati

ne pas écouter ne ubogati (o otroku)
je t'écoute! mislim da! kájpada!
n'écouter que son courage, que ses instincts poslušati le svoj pogum, svoje nagone
n'écouter que d'une oreille le na pol poslušati
écouter d'où vient le vent (figuré) obračati plašč po vetru
ne vouloir écouter personne ničesar si ne dati reči
s'écouter (familier) preveč važnosti pripisovati svojim majhnim nevšečnostim, biti (pre)mehkužen
si je m'écoutais, je n'irais pas à ce rendez-vous če bi bilo po mojem, ne bi šel na ta sestanek
s'écouter parler afektirano govoriti, uživati v svojih besedah

écurie [eküri] féminin konjski hlev, konjušnica; konji v hlevu

garçon, valet masculin d'écurie konjski hlapec
écurie (de course) dirkalni konji; dirkalni avtomobili; biciklisti
c'est une vraie écurie (figuré) to je pravi hlev, svinjak (= umazan lokal)
tu te crois dans une écurie? ali misliš, da si v hlevu?
entrer quelque part comme dans une écurie vstopiti nekam neotesano, brez pozdrava
nettoyer les écuries d'Augias očistiti Avgijev hlev, figuré napraviti red
sentir l'écurie (figuré) iti hitreje, ko se bližamo cilju (kot konj, ki zavoha svoj hlev)

edad ženski spol starost, (življenjska, službena) doba; vek

edad de oro zlata doba
edad adulta zrela starost
la edad antigua antika
edad avanzada visoka starost
la edad media srednji vek
la edad moderna novi vek
la edad de piedra kamena doba
de edad provecta v letih, prileten
de corta edad mlad
mayor edad polnoletnost
mayor de edad polnoleten
menor de edad mladoleten
entrar en edad postarati se, v leta priti
tengo más edad que tú starejši sem ko ti
¿qué edad tienes? koliko si star?
¿cuál es tu edad? koliko si star?

ēdīcō -ere -dīxī -dictum (imp. ēdice V., Stat.)

1. izreči, objaviti (objavljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), povedati: Kom., hoc simul edixi H. sem rekel, izjavil, iussus a consule, quae sciret edicere S., pro contione edixit praedam militum fore L., rex legem se remittere edixit Cu.

2. ukazati, zapovedati, veleti, odločiti, odrediti, ukreniti, napovedati (drž.pr.): si longe aliter possedit, quam praetor edixit Ci., non edicta die Ci., edicto iustitio Ci., comitia edicere Ci., edicere senatum, conventum, concilium L., diem exercitui ad conveniendum L., diem comitiis L., in Sicilia edixit idem, quod omnes Romae Ci., certamen in eam noctem ed. Cu., ed. dilectum Val. Max., lustrationem Iust., ed. de caeremoniis T.; kot izraz za tiste določbe in odredbe, ki jih je pretor v dvomljivih primerih objavil kot dopolnilo zakonov na 12 ploščah: est enim tibi edicendum, quae sis observaturus in iure dicundo Ci. — Skladi: z ACI: edixit sese iudicium iniuriarum non daturum esse Ci.; z dat. cum. inf.: tu armari Volscorum edice maniplis V. ukaži, da se oborože; s finalnim stavkom: edicit statim, ut Kal. Dec. adsit Syracusis Sthenius Ci., edicit, ut veniant H., edicere audebas, ne maererent homines meam calamitatem? Ci.; z ACI in cj.: sociis arma capessant edico et bellum gerendum cum gente V. Od tod subst. pt. pf. ēdictum ī, n

1. naznanilo, oznanilo, oglas, razglas, oklic, ukaz, odredba, edikt javnih služb in uradov; tako tudi pretorjev razglas, v katerem je ob nastopu službe oznanil svoja načela ravnanja v dvomljivih primerih: Ci., dalje odredbe, razglasi tribunov: Ci., prokonzulov: L., konzulov: L., Suet., diktatorjev: L., edilov: Ci., Gell., cenzorjev: multas res novas in edictum addidit N.; poziv k senatski seji: L., T., Suet.; ukazi cesarjev od Cezarja naprej: C., Plin. iun.; poziv k slavnosti na rojstni dan cesarjev: Plin. iun., T., Suet.; odredbe cesarskih oblasti: Suet.; ukazi in razglasila (proklamacije) poveljnikov: L., Sen. ph., T., Suet., namque edicto primum adiumenta ignaviae sustulisse S., prim.: edica Iulia H. (vsi zakoni cesarja Avgusta).

2. (splošno) zapoved, izrek: Ter., Sen. ph., edicto vetuit, ne quis … H. je zapovedal, da ne …