Franja

Zadetki iskanja

  • rose-water [róuzwɔ:tə]

    1. samostalnik
    rožna voda; vonj, parfem vrtnic
    figurativno komplimenti, nežno ravnanje

    2. pridevnik
    dišeč po rožni vodi
    figurativno nežen, nežno čuteč

    rose-water manners množina prefine manire (vedenje)
    rose-water treatment premehko, zelo nežno ravnanje (postopek), komplimenti ipd.
    rose-water surgery kirurgija, ki ne prizadene bolniku bolečin
    a revolution, and no rose-water one revolucija, in (to) še malo ne nežna
  • rustic [rʌ́stik]

    1. pridevnik (rustically prislov)
    kmečki, vaški, podeželski, rustikalen; preprost, neizobražen; robat, zarobljen, grob, neotesan, surov

    rustic bridge most iz neotesanih debel
    rustic manners neotesano vedenje
    rustic work arhitektura rustika

    2. samostalnik
    kmet, deželan, provincialec, preprost človek; neotesanec, teleban, kmetavzar
  • scandaleux, euse [skɑ̃dalö, z] adjectif škandalozen, spotikljiv, pohujšljiv, sramoten

    chronique féminin scandaleuse škandalozna kronika
    conduite féminin scandaleuse spotikljivo vedenje
    prix masculin scandaleux zelo pretirana cena
    c'est scandaleux! to je škandal! sramota!
  • scandalous [skǽndələs] pridevnik (scandalously prislov)
    škandalozen, spotikljiv, pohujšljiv; sramoten; obrekljiv; zbujajoč nevoljo, nezadovoljstvo

    scandalous behaviour spotikljivo vedenje
    scandalous stories škandalčki
  • sciōlto agg.

    1. neprisliljen; zgovoren:
    a briglia sciolta nezadržno, v diru
    fare sciolto neprisiljeno vedenje
    avere la lingua sciolta, essere di lingua sciolta biti zgovoren, odrezav

    2. razvezan, nevezan, spuščen:
    abito sciolto ohlapna obleka
    versi sciolti nevezani stihi
  • servīlis -e (servus) suženjski, hlapčevski, podložniški, podrejen, podrejajoč (se), ponižen, pokoren, servilen: PL., VAL. MAX., Q., IUST., CL., ICTI. idr., iugum, munus, vestis CI., percunctatio CI. suženjska radovednost, bellum CI., FL. ali tumultus C., imperium S. AP. AUG. zoper sužnje, proti sužnjem, terror L. strah pred sužnji, strah pred nemiri sužnjev, indoles L. suženjska nrav (narava, čud), animus T. suženjska duša, manus H., nil servile H., officia PR., litterae SEN. PH. znanstveno vedenje, znanje sužnja (branje, pisanje, računanje ipd., naspr. litterae liberales), supplicium L., poena PETR., servilem in modum C. = adv. servīliter (po) suženjsko, na suženjski način, hlapčevsko, podložniško, podrejeno, servilno, ponižno, pokorno: PETR., SID. idr., ne quid serviliter muliebriterve faciamus CI., omnia serviliter pro dominatione T., serviliter saevire FL., serviliter currere TERT.
  • simpátičen (oseba) likable, likeable, agreeable, pleasant, nice; prepossessing; winning, attractive, engaging, congenial

    simpátično vedenje winning ways pl
    takoj mi je bil (postal) simpátičen I took to him at once, I found him an attractive person from the word go
    ona mi ni simpátična I don't care much for her, I don't feel interested in her
    simpátični živec (simpatikus) sympathetic nerve
  • Sitte, die, (-, -n) šega, običaj, (Gewohnheit) navada; Sitten , pl , nravi; šege, običaji, navade; (Benehmen) (lepo) vedenje, manire; (Moral) morala; Polizei: oddelek za prostitucijo; Sitten und Gebräuche šege in navade
  • sleek [sli:k]

    1. pridevnik (sleekly prislov)
    (o koži) gladek; zglajen; (o laseh) mehek; (krzno) lesketajoč se; negovan, sijoč od zdravja, dobro rejen
    figurativno sladkav, osladen; dobrikav, jeguljast

    sleek manner sladek, osladen nastop, vedenje
    a sleek talker sladkobesednik

    2. prehodni glagol
    zgladiti; gladko počesati (lase)
  • smooth2 [smu:ð] prehodni glagol & neprehodni glagol
    (iz)gladiti; utreti (pot), poravnati; ublažiti (glas); izbrusiti (stihe); odstraniti ovire (zapreke, nevšečnosti, težave), olajšati; izgladiti se; pomiriti se, postati miren

    to smooth one's brow zgladiti čelo
    to smooth one's manners izgladiti svoje vedenje (obnašanje)
    to smooth s.o.'s rumpled feathers figurativno pomiriti koga (njegovo jezo)
    to smooth the soil zravnati zemljo (tla)
    to smooth a verse izbrusiti zgladiti stih
  • speak* [spi:k]

    1. neprehodni glagol
    govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
    izraziti se
    glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
    navtika signalizirati, dati znak
    britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)

    2. prehodni glagol
    (iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
    navtika poklicati (ladjo)

    generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
    plainly speaking odkrito povedano
    roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
    so to speak tako rekoč
    not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
    nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
    to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
    to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
    to speak like a book govoriti kot knjiga
    to speak without book navesti dejstva po spominu
    to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
    to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
    to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
    to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
    his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
    my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
    to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
    fame speaks him honest on je na dobrem glasu
    to speak fair dostojno govoriti
    to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
    that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
    to speak French govoriti francoski
    I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
    to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
    this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
    this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
    to speak one's mind povedati svoje mnenje
    I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
    to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
    this portrait speaks ta portret je kot živ
    to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
    to speak plain and to the purpose jasno govoriti
    to speak sense pametno govoriti
    you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
    to speak to govoriti komu, potrditi kaj
    these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
    things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
    that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
    to speak the truth govoriti resnico
    I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
    to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
    this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
    to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
    to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
    that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
    to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
    to speak words of praise izreči pohvalne besede
    who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?
  • spīritus -ūs, m (spīrāre)

    1. zrak, sapa, sapica, dih, pihanje, pihljanje, piš, vetje, vejanje (vetra), veter, vetrič, starejše hlip, vzduh: Pl., Varr., Col., Q., Front., Amm. idr., spiritus Boreae V., austri Ci. (Arat.), quid est tam commune quam spiritus vivis, terra mortuis, mare fluctuantibus? Ci., cum tribus rebus animantium vita teneatur, cibo, potione, spiritu Ci., vehementior enim spiritus ventus est Sen. ph., spiritus, quem Graeci nostrique eodem vocabulo aëra appellant Plin., semper aër spiritu aliquo movetur Plin. iun.; o prikaznih, povezanih z vetrom: acrioris spiritus cursum Amm. blisk, strela, exiguis imbribus disiecto concreto spiritu Amm. toča; tudi vetrovi v človeškem telesu, plini, napenjanje, izločanje plinov: alvus redditur cum multo spiritu Cels., digerere spiritum Cels.

    2. occ.
    a) zrak, sapa, ki jo človek vdihuje, dih, dihanje, sopenje, vdih (vdihljaj), izdih (izdihljaj), starejše sopenje, duška: spiritus brevis Q. ali angustior Ci. plitko dihanje, kratka sapa, creber spiritus aut ingens raroque coortus Lucr., vitalis Ci., Sen. ph. ali animalis Vitr. življenjski duh, ad hauriendum spiritum Ci., uno spirito Ci. v eni sapi, extremo spiritu Ci. ob zadnjem dihu, z zadnjim dihom, usque ad extremum spiritum Ci. do zadnjega diha, unius spiritus esse Q. v eni sapi (z enim dihom, na prva usta) izgovoriti, filiorum suorum postremum spiritum ore excipere Ci., extenuare spiritum in auras O., attractus ab alto spiritus V. globoko iz prsi, iz globine prsi potegnjena sapa, spiritu in pulmones anima ducitur Ci. ali aër spiritu ductus Ci. z dihanjem, neque habet, quas ducat, spiritus (dihanje) auras O., spiritum reddere Ci. zrak (sapo) od sebe da(ja)ti, spiritum ducere Ci., Corn., Cu. ali trahere Cels., Col., Plin., Q. ali movere Cels. zrak (sapo) zajemati, dihati, reddere ultimum spiritum Vell. ali ultimum spiritum trahere Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.) zadnjič dihniti (zadihati) = izdihniti (dušo), sub acerbissimi carnificis arbitrio spiritum ducere L. giniti, umirati, hirati, spiritum includere L., Plin. ali intercludere L., Cu. ali praecludere Plin. ali intercipere Sen. rh. zapreti sapo, quos idem deus de suis spiritibus figuravit Lact.
    b) (pesn.) vzdih, vzdihljaj: latere petitus imo spiritus H., surget et invitis spiritus in lacrimis Pr., aspice, ut in toto nullus mihi corpore surgat spiritus Pr.
    c) kačje sikanje, sičanje: V. (Cul.).
    d) (kot gram. t.t.) pridíh, aspirácija: Aus., spiritus asper vel lenis Prisc.
    e) ton, zvok, glas: tremulus Q., (sc. tibiae) recto modo exitu graviorem spiritum reddunt Q., spiritus et anhelitus e pectore eius evadere Gell.
    f) po dihanju umerjeni delec (delček) časa ali takta: sic verba versu includere, ut nihil sit ne spiritu quidem minimo brevius aut longius quam necesse est Ci.
    g) hlap(i), hlapenje, izhlapevanje, sopuh, duh, dah, vonj: aëris spiritus graves Vitr. slabo vreme, slab zrak, megleni prameni, unguenti suavis spiritus Lucr., spiritus foedi odoris Cels., spiritus florum Gell.

    3. meton. dih(anje) = življenje: ne cum sensu doloris aliquo spiritus auferatur Ci., cum plaga una reliquum spiritum exhausisset Ci., spiritum patriae reddere Ci., vanescit spiritus in auras O., semper … spiritus meus ex te pependit Cu., non effundere mihi spiritum videtur, sed tradere Sen. ph., spiritum alicui eripere Sen. tr., aliquem spiritu privare Vell., spiritūs ferini latro Vell., spiritum ponere Val. Max., Eccl. ali deponere, dimittere Eccl. izdihniti (dušo), dušo spustiti; occ.
    a) duša, duh: dum spiritus hos regit artus V., morte carens spiritus O., spiritus infelix peregrinas ibit in auras O., de natura animae et dissociatione spiritus corporisque (= o smrti) inquirebat T.; pesn.: caelum ac terras … spiritus intus alit V. svetovni duh.
    b) duša (konkr.) = oseba, posameznik: carissimi tibi spiritus Val. Max., religiosissimus spiritus tam crudeliter vexatus Val. Max. Pooseb. Spīritus -ūs, m Duh: Spiritus sanctus Aus., Cod. I., iurare per Deum et per Christum et per Spiritum sanctum Veg., nocens ille Spiritus Lact. hudobni duh.

    4. metaf.
    a) božji navdih, navdahnjenje, navdahnjenost, navdušenje, navdušenost, ognjevitost, vzlet, polet, dvig, povzdignitev, zanos, vznesenost: a summis hominibus … accepimus … poëtam … quasi divino quodam spiritu inflari Ci., divino spiritu contineri Ci., augeri caelesti spiritu Ci., libri carent spiritu Ci., divino spiritu instinctus, tactus L., acer spiritus H. ognjevit zanos, spiritus poëticus Q.; occ. pevski ali pesniški duh ali navdih (polet, zanos), pesnjenje, pesnikovanje: o mihi … maneat … spiritus … tua dicere facta V., spiritum Phoebus, mihi Phoebus artem carminis … dedit H., mihi … spiritum Graiae tenuem Camenae Parca non mendax dedit H., qualis Pindarico spiritus ore sonat Pr.
    b) duh, poseb. vzvišen, podjeten, pogumen, visoko mereč, drzen duh, ognjevit, navdušen pogum, ognjevitost, čud, misli, mišljenje (pogosto v nom. in acc. pl.): vir ingentis spiritus L., imperator generosi spiritus Plin., qui spiritus illi (dat.), qui voltus V., avidus spiritus H. duh lakomnosti, spiritūs plena (ingenii vis) Q., vestra nobilitate dignos spiritus capiatis Cu., hostiles iam tum spiritus gerens L. že tedaj sovražnega duha (mišljenja), spiritus hostiles induere T., impotenti animo spiritus facere L. osrčiti, opogumiti, altiores spiritus sumere T. višje meriti, stremeti višje, spiritus eius mitigare T. njegovo ne(je)voljo, njegovo ogorčenost (ogorčenje), spiritus in dicendo posse concipere Q., cetera maioris operis ac spiritus Q. večjega pomena in višje vrste; occ. samozavest, pretiran ponos, napuh, domišljavost, prevzetnost, oholost, ošabnost, kljubovanje, kljubovalnost, trma, uporništvo, upiranje: his rebus tantum fiduciae ac spiritus Pompeianis accessit, ut … C., spiritus tribunicii Ci., patricii L. oholost plemstva, regios spiritus repressit N. kraljevsko, samodržno prevzetnost, muliebri spiritu inflata L., res enim gestae, credo, meae me nimis extulerunt ac mihi nescio quos spiritus attulerunt Ci., remittere spiritus, comprimere animos suos, sedare arrogantiam Ci., unius tribuni militum animos ac spiritus capere Ci. oblastne in prevzetne zahteve, cum … spiritus plebs sumpsisset L. se je (bilo) prevzelo, je (bilo) postalo prevzetno (ošabno), magnos spiritus sumere C. zelo se prevze(ma)ti, posta(ja)ti zelo prevzeten, Ariovistus tantos sibi spiritus, tantam arrogantiam sumpserat, ut ferendus non videretur C. se je (bil) navzel tolikšne prevzetnosti, tolikšne predrznosti (arogance), je postal tako prevzeten, tako predrzen (aroganten), spiritus Dolabellae Ci. prevzetno, (pre)oblastno vedenje, multis saepe bellis fractos spiritus esse L., spiritus truces ac minas alicuius ferre Sen. tr.; v pomenu ošabnost, ponos: cecidit spiritus tuus Pr., si cui honores subdere spiritus potuerunt L., ex magnitudine rerum spiritum ducat Q., qui probe nosset spiritus eius Cu. Soobl. spīritum -ī, n: It.

    Opomba: Prud. meri spìrìtus. Redki in le poznolat. so množinski skloni: gen. spirituum Prisc. in dat. ali abl. spiritibus Vulg., Aug.
  • spodóbiti se (-im se) imperf. refl. addirsi, attagliarsi, convenirsi; stare bene:
    tako vedenje se ne spodobi un atteggiamento che non si conviene
    ne spodobi se zehati na javnem mestu non sta bene sbadigliare in pubblico
    nalogo je opravil, kot se spodobi ha fatto il compito come si conviene
    človek, kot se spodobi un galantuomo, una persona perbene
    kosilo, kot se spodobi un pranzo abbondante
  • spoln|i [ô] (-a, -o) sexuell, geschlechtlich; Sexual-, Sex- Geschlechts- (hormon das Geschlechtshormon, Sexualhormon, kromosom das Geschlechtschromosom, objekt das Sexualobjekt, organ das Geschlechtsorgan, Sexualorgan, organi množina der Geschlechtsapparat, osebek živalstvo, zoologija das Geschlechtstier, partner der Geschlechtspartner, Sexualpartner, znak das Geschlechtsmerkmal, diferenciacija die Geschlechtsdifferenzierung, higiena die Sexualhygiene, igra das Sexspiel, morala die Sexualmoral, nevroza die Sexualneurose, patologija die Sexualpathologie, pedagogika die Sexualpädagogik, želje Sexualwünsche množina, vedenje das Sexualverhalten)
  • spotakljív scandalous; shocking

    spotakljívo vedenje scandalous behaviour
  • spremeníti to change; to alter; to modify; to convert; to vary

    to na stvari nič ne spremeni it doesn't make any difference to things, it does not alter the facts
    spremeníti barvo to change colour
    spremeníti svoje vedenje to change one's behaviour, (figurativno) one's approach
    prepisal sem to, ne da bi spremenil eno samo vrsto I copied it without altering a single line
    spremeníti se to change, to alter, to undergo a change
    spremeníti se na boljše (slabše) to change (ali to alter) for the better (for the worse)
    se ne da nič spremeníti (pomagati) it can't be helped
    s tem se položaj spremeni that changes the case
    časi so se zelo spremenili times have (ali are) greatly changed
    vreme se je nenadoma spremenilo a sudden change of weather has taken place
    spremeníti zakon to revise an act
  • stigmatiser [-tize] verbe transitif (nekoč) vtisniti ali vžgati sramotno znamenje; (o)žigosati; médecine zaznamovati s stigmami

    stigmatiser la conduite de quelqu'un kritizirati, javno grajati, ožigosati vedenje kake osebe
  • suāvitās -ātis, f (suāvis)

    1. (za zunanje čute) slast, prijetnost, ljubkost, milina, mik, čar, mičnost, mikavnost, privlačnost, očarljivost: is (sc. piscis) habet sucum, is suavitatem Pl., suavitas cibi, piscium, odorum, coloris Ci., oris et vocis N.; pl. suavitates prijetni užitki: Lact., Ambr., ut conquirat undique suavitates Ci.

    2. metaf. (za notranji čut in za duševno zaznavanje) slast, prijetnost, veselje, radost, ugodnost, ljubkost, ljubeznivost: vitae Ci., mira quaedam in cognoscendo suavitas Ci., pro eius eximia suavitate Ci. ljubeznivost, suavitas sermonis N., sermonum atque morum Ci. ljubeznivo govorjenje in vedenje, studiorum Ci., carminibus mira suavitas Plin. iun.; v pl.: propter multas suavitates ingenii, officii, humanitatis tuae Ci. ep.
  • sujet [süžɛ] masculin, grammaire osebek, subjekt; snov, predmet, tema; povod, vzrok, motiv; človek (sploh), oseba; médecine pacient

    au sujet! k stvari!
    au sujet de glede, zaradi
    à ce sujet sujet v tej stvari, v tem pogledu, oziru
    sans sujet brez razloga, povoda
    sujet parlant govoreča oseba, besednik
    sujet de thèse predmet doktorske disertacije
    un brillant sujet, un sujet d'élite odličen učenec
    mauvais sujet graje vredna oseba, malopridnež
    inversion féminin du sujet (grammaire) stava osebka za glagol
    avoir sujet de imeti razlog (za)
    vous n'avez pas sujet de vous plaindre nimate vzroka, da bi se pritoževali
    donner sujet de dati povod (za)
    s'écarter du sujet oddaljiti se od predmeta
    entrer dans le cœur, dans le vif du sujet iti v jedro, v bistvo predmeta
    passer d'un sujet à un autre iti z enega predmeta na drugega
    il a reçu des reproches au sujet de sa conduite očitali so mu njegovo vedenje
    trouver un sujet de comédie, de roman najti snov za komedijo, za roman
    ce médecin a trouvé de nombreux sujets pour ses recherches ta zdravnik je našel številne osebe (paciente) za svoje raziskave
    protester sans sujet protestirati brez razloga
  • súm (-a) m sospetto:
    sum je utemeljen il sospetto è fondato
    vedenje, ki vzbuja sum un comportamento che da adito a sospetti
    sum leti nanj, nanjo il sospettato è lui, la sospettata è lei
    imeti koga na sumu sospettare di qcn.
    jur. sum umora sospetto di omicidio