Franja

scopa² f metla:
avere ingoiato il manico della scopa pren. držati se, kot bi metlo požrl
essere magro come una scopa biti suh kot prekla

scratch with neprehodni glagol

not to have a sixpence to scratch with niti pol šilinga ne imeti, figurativno biti velik revež, biti popolnoma "suh"

scusso agg.

1. knjižno brez vsega, gol

2. nareč. pristen, naraven, gol:
la verità scussa gola resnica
vino scusso pristno vino
pane scusso suh kruh

season² [si:zn]

1. prehodni glagol
začiniti, zabeliti, napraviti okusno, prijetno; dozoriti (plodove, vino); osušiti (les); aklimatizirati, privaditi, priučiti (to s.th. na kaj)
arhaično ublažiti, omiliti

seasoned soldiers fronte navajeni vojaki
seasoned wine dozorelo vino
seasoned wood suh les
highly seasoned dish močnó začinjena jed
to be seasoned to climate biti navajen na klimo
to season a cask namočiti sod
my pipe is not yet seasoned moja pipa še ni ukajena
to season one's remarks with jokes zabeliti svoje opazke s šalami, z dovtipi
to season sailors privaditi mornarje na morje
let mercy season justice! naj usmiljenje omili (ublaži) pravičnost!

2. neprehodni glagol
dozore(va)ti; (p)osušiti se; privaditi se, aklimatizirati se, navaditi se (to na)

timber seasons well in the open air les se dobro osuši na prostem

sécher [seše] verbe transitif o-, po-sušiti; populaire pustiti ležati; ne iti (quelque chose k čemu), »špricati« (šolo), ne obiskovati, zamuditi; populaire izpiti

verbe intransitif, se sécher po-, o-sušiti se, postati suh; oveneti, posušiti se (rastlina); figuré (= sécher sur le fil) zaman čakati; ne vedeti odgovora (v šoli)
sécher un godet (familier) izprazniti ga kozarček
sécher sur ses livres vedno pri knjigah sedeti
sécher des figues posušiti smokve
sécher un verre d'un trait v dušku izprazniti kozarec
sécher la classe, les cours špricati pouk, predavanja
il a séché en histoire slabo je odgovarjal v zgodovini (v šoli)
sécher d'envie, d'impatience skoprneti od zavisti, od nestrpnosti
sécher sur pied dolgočasiti se (pri čakanju), skoprneti (od nestrpnosti)
la chaleur a séché les ruisseaux suša je osušila potoke
le froid sèche la peau mraz suši kožo
des linges sèchent aux fenêtres perilo se suši na oknih
faire, mettre sécher du linge obesiti, razprostreti perilo za sušenje

sécheresse [sɛšrɛs] féminin suša, suhost, suhota; figuré hladnost, brezčutnost

sécheresse de la terre suha, izsušena zemlja
sécheresse de cœur brezčutnost
sécheresse du style suh(oparen) slog
répondre avec sécheresse suho, rezko odgovoriti

serēnus 3 (iz *kseresnos, indoev. kor. *qser- goreti; prim. skr. kṣāraḥ goreč, jedek, kṣā́yati gori, gr. ξηρός, ξερός suh, lat. serēscere posušiti se)

1. jasen, veder, svetel, bister, čist, ne(s)kaljen (naspr. nubilus, nebulosus, imbricus): VARR., PH. idr., caelo sereno CI. EP., V., H., O., LUCR., PLIN., caeli in regione serena V., serena de parte caeli LUCR., caelo perfrui sereniore MART., tempestas ENN. AP. CI., SUET., tempestates ENN. AP. SERV., aër PLIN., lux L., V., lumen solis LUCR., dies SEN. TR., nox ENN. AP. FEST., CI., V., LUCR., ver, aestas V., autumnus PLIN., hiemes V., horae SIL., stella O., sidera LUCR., mundus SEN. TR., species mundi LUCR., pelagus V., aqua MART., nubes V. brezdežni, color PLIN. jasna, vox PERS.; act. = jasneč, vedreč, razjasnjujoč: Favonius PL.; subst. serēnum -ī, n jasnost, jasnina, vedrost, vedrina, jasno vreme, vedro vreme: CA., LUCAN., SIL., STAT., MART., GELL. idr., sereno L., SEN. PH., PLIN. ob jasnem nebu, kadar je nebo jasno, puro sereno SUET., deceptus fraude sereni V.; pesn. pl. serēna -ōrum, n vedrina, vedro vreme: soles et aperta serena V., caelique serena concutiat sonitu LUCR., nostris ingrata serenis VAL. FL.

2. metaf. jasen, vesel, miren, umirjen: frons tranquilla et serena CI., vultus O., H., CAT., LUCR., pectora, animus O., ore sereno adnuere MART., oculi, horae, imperium SIL., doctrina sapientum LUCR., vita LUCR., sereno vitae tempore CORN., laetitia IUST. ne(s)kaljeno, cumque serenus erit (sc. Augustus) O. dobre volje; occ. srečen: res SIL.

3.
a) kot naslov rimskih cesarjev serenus svetli: Iuppiter serenus MART. (o cesarju Domicijanu), serenissimo principi COD. TH. presvetlemu.
b) kot nom. propr. α) Serēnus -ī, m Serén, npr. αα) Annaeus Serenus Anej Seren, praefectus vigilum iz Neronovega obdobja, prijatelj Seneke mlajšega: SEN. PH., PLIN., T. αβ) Sammonicus Serenus Samonik Seren, učen in plodovit pisatelj iz obdobja Septimija Severa; od njegovega opusa se ni ohranilo nič: MACR., SID., SERV., ARN. αγ) njegov sin Q. Serenus Sammonicus Kvint Seren Samonik, pesnik iz obdobja cesarja Karakale, avtor poučne pesnitve De medicina praecepta v 1115 heksametrih: LAMP. αδ) A. Septimius Serenus Avel Septimij Seren, pesnik iz 3. stoletja po Kr., avtor pesnitve Opuscula ruralia: NON., SERV., SID., HIER. β) Serēna -ae, f Seréna, Stilihonova soproga, tašča cesarja Honorija: CL.

shot¹ [šɔt]

1. samostalnik
strel; izstrelek, projektil, krogla, šibra (šibre), sekanci
šport met, udarec, strel
šport krogla; strelec
pogovorno fotografija; filmski posnetek, snemanje; doseg, domet, streljaj
figurativno poskus; poteza v igri
pogovorno ugibanje
tehnično razstrelitev
sleng vbrizg, injekcija, doza (mamila)
pogovorno kozarček, požirek (of gin brinovca)

at a shot s prvim strelom (udarcem), s prvim strelom
a shot at the goal strel (met) na gól
a shot in the locker še ena krogla za izstrelitev, figurativno, pogovorno denar v žepu, zadnja rezerva
like a shot pogovorno kot iz puške, kot strela, bliskovito, hitro, takoj
by a long shot sleng daleč; zelo
not by a long shot še zdaleč ne, nikakor ne
at the third shot pri tretjem poskusu
out of shot zunaj streljaja ali dometa
within shot v dometu
within ear-shot dovolj blizu, da se more slišati; v slišaju
a shot of cocaine vbrizg kokaina
shot of distress alarmni strel v sili
bow shot strel iz loka
a crack shot, a dead shot mojstrski strelec, ki nikoli ne zgreši
flying shot strel na premičen cilj
hail of shots toča strelov (krogel)
random shot na slepo dan strel (; figurativno opazka); figurativno ugibanje
he is an excellent shot on je odličen strelec
he is no shot on ne zna streljati
he is a poor shot at solving problems on slabo rešuje probleme
he was (he went) off like a shot kot strela je šinil proč
to be nearer the bull's eye at each shot figurativno pri(haja)ti vedno bliže svoji sreči
I would do it like a shot jaz bi to storil brez pomišljanja
he got several shot(s) in the leg dobil je več šiber v nogo
they did not fire a single shot niti enega strela niso dali
to have a shot at streljati na, figurativno poskusiti
not to have a shot in the locker biti brez streliva, figurativno biti "suh", brez cvenka (denarja)
you have made a bad shot zgrešili ste, niste zadeli (pogodili); zmotili ste se
to put the shot šport suniti kroglo

2. prehodni glagol
nabiti (puško); obtežiti s svinčenimi šibrami; oskrbeti z municijo

siròtīnjskī -ā -ō siromaški: sirotinjski dom ubožnica; -a kuća revna hiša; -o jelo jed revnih; -a majka, sirotinjski otac mati, oče ki dobrodelno skrbi za sirote; -a suza solza reveža; stigla i njega sirotinjski suza tudi njega je zadelo siromaštvo; tanak kao sveća o -om parastosu suh kakor sveča ob parah reveža, zelo suh; -o živjeti revno živeti; -o ljeto babje poletje; -a trava bot. sladika, Glyceria

smŕt (-i) f

1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
obsoditi na smrt condannare a morte
koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
pasti junaške smrti morire da eroe
vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
prerana smrt morte prematura
bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

2. teschio, testa di morto;
označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
smrt mu je že za petami è prossimo a morire
smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
igrati se s smrtjo rischiare la morte
pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
biološka smrt morte biologica
blaga smrt eutanasia
star. črna smrt peste
klinična smrt morte clinica
rel. mučeniška smrt martirio
šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
PREGOVORI:
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre

squelettique [skəlɛtik] adjectif okostnjaški; figuré zelo zmanjšan, maloštevilen

d'une maigreur squelettique okostnjaške mršavosti
compagnie féminin squelettique (militaire) zelo zmanjšana, maloštevilna četa
exposé masculin squelettique preveč shematičen ekspozé
différentes pièces féminin pluriel squelettiques razni kosi okostnjaka
il est squelettique on je suh kot okostnjak

stecco m (pl. -chi)

1. suha vejica:
essere uno stecco pren. biti suh kot trska

2. paličica

3. zobotrebec

4. zool. pog. paličnjak (Bacillus rossii)

stòžina ž
1. stožnik, drog sredi kope, gumna: slagati snoplje oko -e; Stritar bijaše za duže vrijeme kao stožina oko koje se čitav stog naše kulturne pripovijesti sadijevao; dug i mršav kao stožina dolg in suh kot prekla
2. gl. stog

strinato agg.

1. osmojen

2. suhcen:
magro strinato suh kot trlica

stváren (-rna -o) adj.

1. reale, materiale, concreto:
stvarna in duhovna zgodovina Slovencev la storia materiale e spirituale degli sloveni
navesti stvarne dokaze riportare prove concrete
pisateljev stil je suh, stvaren lo stile dello scrittore è asciutto, tutto cose

2. reale, concreto, effettivo:
upoštevati stvarno stanje prendere in considerazione la situazione effettiva
lingv. stvarna imena nomi concreti
jur. stvarna pristojnost competenza per materia
jur. stvarno jamstvo garanzia reale
jur. stvarno pravo diritto reale
biblio. stvarno kazalo indice delle materie

sūs, suis, m, f (iz indoev. *súH-s ali morda *séu̯H-s (gen. *suH-és); prim. skr. sūkaráḥy merjasec, prašič, lat. suīnus svinjski, umbr. sif = sues, sim = suem, gr. ὗς (σῦς) prašič, svinja, sl. svinja, svinjski, hr. svínja, got. swein = stvnem. swīn = nem. Schwein, stvnem. sū = nem. Sau)

1. svinja, prašič, práse (prasè), prasec: Pl., O., Lucr., Col., Mart., Sid. idr., amica luto sus H., hac lutulenta ruit sus H., sagacius unus odoror, … quam canis acer, ubi lateat sus H. divji prasec, veper, sus masculus L. merjasec, sus femina Plin. divja svinja (naspr. aper), sus mansuetus L., naspr. sus silvaticus Varr. ap. Non. ali sus ferus Plin. divji prašič, merjasec, veper, sus dux Plin. vodilni prašič, prašič alfa, sus saetosa Ph., alba Aur. bel prašič, belugec; preg.: sus Minervam docet Ci. ali okrajšano sus Minervam Ci. ep., Fest. (o topoglavcu, ki hoče učiti pametnejšega; prim. sl.: „jajce več ko puta ve“); tako tudi et docebo sus, ut aiunt, oratorem Ci. ali sus artium repertricem (sc. docet) Hier.

2. svinja, neka riba: et nigrum niveo portans in corpore virus lolligo durique sues sinuosaque caris O.

Opomba: Nom. sg. suis: Varr., Prud.; gen. sueris in abl. suere: Varr.; nom. in acc. pl. sueres Pl. ap. Fest.; dat. in abl. pl. sŭbus: Ci., Varr., Lucr. (ki meri sŭbus in sūbus), Plin.; redkeje suibus: Varr., Col.

suv... gl. tudi suh...

šènt (šénta) m

1. evf. (hudič) diavolo

2. pren. (izraža odklonilni odnos do osebe ali stvari):
bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil vedremo cosa inventa questo minchione
doma ima vsega šenta a casa tiene la roba più disparata

3. pren. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, začudenje, čustveno prizadetost, jezo)
ni šenta, da bi tega ne naredil certo che lo farò
šent, kako si suh! accipicchia quanto sei magro!
da bi te šent il diavolo ti porti!

štéti (štéjem)

A) imperf.

1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi

2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati

štȕka ž zool. ščuka, Esox lucins, mn. ščuke, Esocidae; suh, suv kao štuka suh kot trska