Franja

zarádi

A) prep. (z rodilnikom)

1. (za izražanje vzroka) per, per via di, a causa di:
zaradi megle se je zgodilo več nesreč a causa della nebbia si sono avuti vari incidenti
zaradi katerega (v oziralni odvisnikih):
že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel non vedeva da molto tempo il figlio a causa del quale aveva tanto sofferto

2. (za izražanje namena) a, per, in:
skopali so globoke jarke zaradi obrambe mesta furono scavati profondi fossati a difesa della città
posvetoval se je zaradi morebitnega najetja posojila andò a consultarsi per contrarre eventualmente un prestito

3. zaradi lepšega pro forma, proforma:
sestanek so sklicali zaradi lepšega la riunione fu convocata proforma

4. pren. (za izražanje ozira) per, quanto a:
zaradi nas lahko ostanete quanto a noi, potete restare
zaradi otrok mi je žal, da niso videli predstave mi dispiace per i bambini che non hanno visto lo spettacolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredi to zaradi ljubega miru fallo pro bono pacis
knjiž. na to se ne spoznam, zaradi česar raje molčim di queste cose non m'intendo, per cui preferisco tacere
zaradi tega in onega nisem za trenutek prost tra una cosa e l'altra non ho un attimo di tempo
zaradi okoliščin pač nisem mogel odbiti date le circostanze, non ho potuto rifiutare
um., lit. umetnost zaradi umetnosti l'arte per l'arte

B) (v vezniški rabi) (zato) perciò:
niso bili pozorni, zaradi tega so naredili veliko napak non hanno fatto attenzione, perciò hanno commesso molti errori

zdravj|e¹ srednji spol (-a …) die Gesundheit (trdno Bärengesundheit)
… zdravja Gesundheits-
(ogrožanje die Gesundheitsgefährdung, okvara die Gesundheitsschädigung)
ohranjanje/ohranitev zdravja die Gesunderhaltung
ki ogroža zdravje gesundheitsgefährdend
koristen za zdravje gesundheitsfördernd
škodljiv za zdravje gesundheitsschädigend, gesundheitsschädlich
škoda na zdravju die Gesundheitsschädigung
biti trdnega zdravja sich einer guten Gesundheit erfreuen
krhkega zdravja gebrechlich
zaradi zdravja gesundheitshalber
kar pokati od zdravja vor Gesundheit platzen/strotzen
piti na zdravje anstoßen auf, auf (jemandes) Gesundheit trinken
na zdravje! pri pitju: zum Wohl!, prosit!, prost!, če kdo kihne: Gesundheit!

Zutritt, der, (-/e/s, ohne Plural) dostop (freier prost); (Eintritt) vstop; in höhere Gesellschaftskreise: pristop; sich den Zutritt verschaffen priskrbeti si dostop do

ἀ-δαήμων 2 ἀ-δαής ep. ion. (δαῆναι) neveden, nevešč, neizkušen (τινός); prost česa, ne poznavajoč (z gen.).

ἀ-κώλῠτος 2 (κωλύω) neoviran, prost; adv. ἀκωλύτως neovirano, ne da bi mu kdo branil NT.

ἀ-λειτούργητος 2 (λειτουργέω) prost državnih bremen (davkov).

ἀ-μέτοχος 2 (μετ-έχω) nedeležen, prost česa (τινός).

ἀν-επίτακτος 2 (ἐπι-τάσσω) prost, brez povelja, neomejen.

ἄνευ praep. z gen. [Et. nem. "ohne" iz stvn. āna, ānu, āno] 1. brez; pogosto: brez pomoči, volje ἐμέθεν, ukaza κραίνοντος, vednosti θεοῦ. 2. razen, izvzemši; ἄνευ τοῦ vrh tega, da; καὶ ἄνευ τοῦ z inf. tudi ako ne. 3. oddaljen od česa, prost česa δηίων.

ἀν-ῐ́ημι [impf. ἀνίην, ἀνίειν, εις, ει, fut. ἀνήσω, aor. ἀνῆκα, -εῖμεν; pf. ἀνεῖκα; ep. praes.pt. ἀνιέμενος; fut. ἀνέσει, aor. act. 3. pl. ἄνεσαν, cj. ἀνήῃ, ἀνέῃ; ion. pf. pass. ἀνέωμαι, NT aor. pass. ἀνέθην] I. act. 1. trans. a) gori pošiljam, kvišku mečem, gori puščam, učinim, da izvira ὕδωρ, raste καρπόν, vzplameni φλόγα; b) nazaj pošiljam, domov pošiljam (Od. 18, 265), odpošiljam; c) iz-, odpustim, osvobodim δεσμῶν, odprem, razbijem θύρετρα, πύλας; NT τὰς ζευκτηρίας odvežem vrvi; ὕπνος ἀνίησί τινα spanec zapusti koga, οἶνος ἀνίησί με iztreznim se; τὸν ἵππον popustim konju vajete; pren. τῷ δήμῳ τὰς ἡνίας; d) τινὰ πρός τι velim komu, iti na delo; vzpodbadam, priganjam, silim, ščuvam, μάχεσθαι k boju, ἀειδέμεναι k petju; e) prepuščam, izročam ἀρχήν; f) pri-, dopuščam, do-, privolim θηρᾶν, pustim rasti τρίχας (κόμας) αὔξεσθαι; g) popuščam, opuščam, zanemarjam; τόξον odpenjam, τὸ σῶμα ἐπὶ ῥαδιουργίαν vdajam se lenobi, ἐς παιγνίην ἐμαυτόν vdajam se šali (zabavi), τὴν ἀπειλήν pustim grožnje NT; h) = ἀφίημι zapustim, pustim na cedilu NT Hebr. 13, 5. 2. intr. a) popuščam, odjenjujem, prestanem s čim, neham πέτρας βάλλοντες; αἱ τιμαὶ ἀνείκασιν cene so se znižale; b) oslabim (-eti), poneham πῆμα, χιόνος βολαί skopnim. II. pass. izpustijo me, ἐς τὸ ἐλεύθερον na svobodo; posvečen sem komu, pripadam komu στυγερῷ δαίμονι; določen sem za kaj ἐς τὸν πόλεμον; NT τὰ δεσμὰ ἀνέθη železje je odpadlo, pt. ἀνειμένος: razuzdan δίαιτα, vnemaren, prost, svoboden. III. med. razkrijem, razgalim si κόλπον; oderem αἶγας.

ἄ-νοσος 2, ion. ἄ-νουσος brez bolezni, zdrav; τινός prost česa; ἔτος ἄνοσον ἐς τὰς ἄλλας ἀσθενείας brez drugih bolezni.

ἀ-παθής 2 (παθεῖν) 1. ne trpeč, brez izgube, nepoškodovan ὑπό, ἀπό, πρός τινος. 2. prost česa τινός, κακῶν ki ni nič pretrpel. 3. neobčutljiv, nevajen česa πρός τι; πόνων nevešč česa, nerad trpeč.

ἀπ-αλλάσσω, at. -ττω [fut. -λάξω, med, (s pas. pomenom.) -ξομαι, pf. ἀπήλλαχα, aor. 2 ep. ἀπηλλάγην, impf. in aor. ion. tudi brez avgmenta] I. act. 1. trans. a) oddaljim, odpravim, odpošljem, preženem, odstranim, χεῖρα σφαγῆς odtegnem roko od, τινά stopim na njegovo mesto; b) odpuščam, osvobodim, rešim μόρου, τινά τινος, ἐκ γόων; λόγον končam, prekinem, κόπος τινά zapusti. 2. intr. odidem, oddaljim se, rešim se, uidem ῥᾷον, χεῖρον, κακῶς, s pt. χαίρων srečno; οὕτως ἀπήλλαξεν ὁ στόλος tako se je izteklo to podjetje; πῶς ἀπήλλαχεν ἐκ τῆς ὁδοῦ kako mu je prijala pot. II. pass. 1. a) rešim se, osvobodim se, iznebim se (ἀπό) τινος, prost sem česa αἰσχύνης; βίου umrjem; izpustijo me na svobodo (o sužnju); b) odstopim od tožbe, otresem se (tožitelja), ἀπαλλαχθέντες μακρῶν λόγων brez mnogih besed. 2. intr. odpotujem, odpravim se, ločim se, odhajam ἐκ, ἀπό τινος, ἔς τι krenem kam, πρός τινα prestopim h komu; πολλὸν ἀπηλλαγμένοι θεῶν zelo se razlikujejo od bogov, s pt. ali inf. neham, prestanem kaj delati, εἰπὼν ἀπαλλάγηθι povej (vendar) hitro; κρῖναι … ὀυκ ἀπήλλακτο ni mu manjkalo razsodnosti. III. med. odstranim svoje, odidem iz dežele.

ἁ-πλόος 3, skrč. ἁπλοῦς, ῆ, οῦν [comp. ἁπλούστερος, sup. -στατος] enojen, enostaven; preprost, naraven, prostodušen, odkritosrčen, odkrit, pošten, resničen; o potu: raven, kratek; NT prost, nepokvarjen, zdrav ὄμμα; τὸ ἁπλοῦν preproščina, odkritosrčnost, poštenost. – adv. ἁπλῶς enostavno, preprosto, sploh, vsekako, vobče, na kratko, odkrito.

ἀ-πρᾱ́γμων 2 (πρᾶγμα) 1. brezdelen, brezposeln, miroljuben, τὸ ἄπραγμον (politična) nedelavnost. 2. kdor se ne udeležuje javnega življenja, kdor je prost državnih opravkov. 3. brez truda, udoben, miren. – adv. -μόνως mirno, brez truda.

ἀ-τελής 2 (τέλος) 1. nedokončan, neuresničen, neizvršen, εἰρήνη ἐγένετο ἀτελής mir se ni sklenil, brezuspešen, neopravljen, neskončen. 2. nepopoln νίκη, nedovršen, nezrel, nerazvit, brez vrednosti, prost davkov, brez odbitka, čist (dobiček).

ἄφετος 2 (ἀφ-ίημι) izpuščen, prost, osvobojen; pren. posvečen, svet τινί.

δυσ-άλωτος 2 (ἁλίσκομαι) kar se da težko ujeti, težko dosegljiv, težko doumljiv, prost τινός.

ἐκτός 3 adv. (ἐκ) zunaj, vun; kot praep. z gen. zunaj, razen; ἐκτὸς εἰ μή razen če, ako ne, ἐκτὸς δυνάμεώς εἰμι nisem podložen; ἐκτός τινος daleč od, prost česa, brez česa, ἐκτὸς εἶ τοῦ μέλλειν ἀποθνῄσκειν αὔριον tebi gotovo ne bo treba jutri umreti, οἱ ἐκτός tujci; ἐκτὸς ἔρχομαι (ὅρκων) ne držim obljube, prelomim prisego.

ἐλεύθερος 3 in 2 [Et. kor. (e)leudh; slov. ljud-stvo, nem. Leute (srvn. liute ; lat. liber, prost; prv. pom. = domačega rodu)] adv. -έρως 1. svoboden, prost, nezavisen, nevezan; ἦμαρ dan svobode, κρητήρ mešalnik (ki se je mešal) v slavo osvoboditve domovine, ἀγορά vsem svobodnim dostopen; τὸ ἐλεύθερον svoboda, prostost; πάντα ἐλ. v vsakem oziru svoboden. 2. plemenit, prostodušen, odkritosrčen.