Franja

Zadetki iskanja

  • obvéza

    1. medicina pansement moški spol , bandage moški spol , bande ženski spol

    čelna obveza bandeau moški spol, fronteau moški spol
    mavčna obveza plâtre moški spol
    mokra, suha obveza pansement humide, sec
    začasna obveza premier pansement, pansement provisoire (ali d'urgence)
    zasilna obveza bandage provisoire, pansement de fortune
    zaščitna obveza pansement protecteur
    biti ves v obvezah être couvert de pansements
    namestiti obvezo appliquer (ali faire, mettre) un pansement (ali un bandage)
    sneti obvezo défaire (ali enlever, ôter) un pansement (ali un bandage)
    škatla z obvezami boîte ženski spol à pansements

    2. figurativno (obveznost) obligation ženski spol , engagement moški spol

    prevzeti obvezo contracter une obligation, prendre (ali assumer) un engagement
    izpolniti svoje obveze remplir ses obligations, faire honneur (ali satisfaire) à ses engagements, observer (ali respecter) ses engagements
  • obvéza med vendaje (za rane) ; venda f

    mavčna obveza vendaje m escayolado
    zasilna obveza vendaje de urgencia (ali provisional)
    namestiti (sneti) obvezo aplicar (quitar) un vendaje; (= obveznost) obligación f; compromiso m
    prevzeti obvezo contraer una obligación
    izpolniti svoje obveze cumplir sus obligaciones
    ne izpolniti svojih obveza faltar a (ali no cumplir) sus obligaciones
  • obvéznost obligation, engagement, commitment; liability

    izpolniti obvéznosti to meet one's commitments
    ne izpolniti obvéznosti to fail to meet one's commitments
    prevzeti obvéznost to take on a commitment
    obvéznosti (pasiva) liabilities pl ➞ obveza
    sveta obvéznosta sacramental obligation
  • obvéznost obligation ženski spol , engagement moški spol

    pogodbena obveznost engagement contractuel
    šolska obveznost scolarité ženski spol obligatoire, enseignement moški spol obtigatoire, obligation scolaire
    vojaška obveznost service moški spol militaire obligatoire
    prevzeti obveznost assumer (ali contracter) une obligation, prendre un engagement
    izpolniti obveznost s'acquitter d'une obligation, remplir une obligation
    izpolniti svoje obveznosti remplir ses obligations, remplir (ali respecter) ses engagements
    ne izpolniti svojih obveznosti manquer à ses engagements
    (denarno) poravnati svoje obveznosti faire honneur (ali faire face) à ses obligations
    naložiti obveznost komu imposer une obligation à quelqu'un
  • obvéznost obligación f ; compromiso m

    šolska obveznost escólaridad f obligatoria, enseñanza f obligatoria
    vojaška obveznost servicio m militar obligatorio
    prevzeti obveznost contraer una obligación (ali un compromiso)
    izpolniti svoje obveznosti cumplir sus obligaciones (ali compromisos)
    ne izpolniti svojih obveznosti faltar a (ali no cumplir) sus obligaciones (ali compromisos)
  • occupare

    A) v. tr. (pres. ōccupo)

    1. zasesti; zavzeti; okupirati:
    il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
    occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
    occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
    occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast

    2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
    occupare la carica di segretario biti tajnik
    l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti

    3. zasesti, zasedati prostor:
    le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
    occupare la vista pren. ovirati pogled

    4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
    occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)

    B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)

    1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
    occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
    occuparsi degli ospiti skrbeti za goste

    2. zaposliti, zaposlovati se:
    occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju

    3. (impicciarsi) vtikati nos:
    occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
  • odgovarja|ti2 (-m) za kaj:

    1. (biti odgovoren) die Verantwortung tragen, zu verantworten haben, verantwortlich sein

    2. (prevzeti odgovornost) [geradestehen] gerade stehen für, Rede und Antwort stehen; (garantirati) Gewähr leisten; (vzeti nase odgovornost) den Kopf hinhalten für, herhalten müssen für

    3. materialno: haften (za garderobo ne odgovarjamo wir haften nicht für Ihre Garderobe; starši odgovarjajo za otroke die Eltern haften für ihre Kinder)
  • odgovornost1 [ó] ženski spol (-i …)

    1. die Verantwortung
    naložiti si odgovornost Verantwortung auf sich laden
    prevzeti odgovornost za (verantwortlich) zeichnen für, die Verantwortung übernehmen für

    2. občutek: die Verantwortlichkeit, das Verantwortungsgefühl, zavest: das [Verantwortungsbewußtsein] Verantwortungsbewusstsein
    ki z veseljem sprejema odgovornost verantwortungsfreudig
    ki ima čut odgovornosti verantwortungsvoll
    ki nima čuta odgovornosti verantwortungslos
    ki ima zavest odgovornosti [verantwortungsbewußt] verantwortungsbewusst

    3. (tveganje):
    lastna odgovornost die Eigenverantwortlichkeit, Eigenverantwortung
    na lastno odgovornost auf eigene Gefahr, auf eigene Verantwortung, in eigener Verantwortung; eigenverantwortlich, selbstverantwortlich
  • odgovórnost responsibility; žargon the buck, the can

    brez odgovórnosti without responsibility
    na vašo odgovórnost at your risk
    čut odgovórnosti sense of responsibility
    na lastno odgovórnost on one's own account
    poln odgovórnosti involving great responsibility, responsible
    bati se odgovórnosti to be afraid of responsibility
    odgovórnost je na tebi the responsibility rests on you
    delati na lastno odgovórnost to act on one's own responsibility
    izogniti se odgovórnosti to avoid (ali to shirk) responsibility
    nositi polno odgovórnost to shoulder (ali to bear) one's full responsibility
    naprtiti komu odgovórnost to pin responsibility on someone
    napravi to na mojo odgovórnost do it and let me answer for it
    obesili so mi vso odgovórnost za vrat (pogovorno) I was left holding the baby
    odklanjati vso odgovórnost to disclaim all responsibility
    poklicati na odgovórnost to call to account, to take someone to task; to hold someone responsible
    prevzeti odgovórnost za kaj to take (the) responsibility for something, to take it upon oneself
    jaz bom prevzel odgovórnost za ta korak I'll take responsibility for this step
    prevzeti nezaželeno odgovórnost (figurativno, pogovorno) to carry the can (ali to be left holding the baby)
    ne sprejeti, ne prevzeti odgovórnosti to accept no responsibility
    osvoboditi, razrešiti, razbremeniti odgovórnosti to relieve of responsibility
    otresti se odgovórnosti to shed (ali to shrug off) responsibilities
    zahvaliti, naprtiti odgovórnost na to shift the responsibility on to, to pin responsibility on, (pogovorno) to pass the buck
  • odgovórnost responsabilité ženski spol

    na njegovo lastno odgovornost sous sa propre responsabilité
    moralna, kazenska odgovornost responsabilité morale, pénale
    prevzeti odgovornost prendre (ali assumer, endosser) la responsabilité de quelque chose
    odklanjati vsako odgovornost décliner toute responsabilité
    odtegniti, ogibati se odgovornostim fuir les responsabilités
  • odjemálec, odjemálka cliente m/f ; parroquiano m , -na f

    odjemalci pl clientela f, parroquia f
    številni odjemalci numerosa parroquia
    imeti malo (mnoge) odjemalcev tener poca (mucha) parroquia
    prevzeti komu odjemalce quitar la clientela a alg
    pridobiti (si) novega odjemalca adquirir un nuevo cliente
  • opus1 -eris, n (prim. sanskr. ápas delo, dejanje, ápas žrtvovanje = darilno dejanje, lat. opera, operōr)

    I.

    1. delo, delovanje, ukvarjanje s čim, opravek, opravilo, posel, dejavnost: Ca., Varr., H., Q. idr., menses octo opus non defuit Ci. ni manjkalo dela, omnibus una quies operum, labor omnibus unus V., o. ingens, servile L., rusticum Kom., Col., militare Suet. delo vojakov, opus manuum O., opera fabrilia Icti. rokodelska dela, opera ad fabrilia surgit V. kovaško delo, kovanje, o. facere Ter. delati, opus rusticum ali opus ruri facere Ter. poljsko delo opravljati, na polju delati, favere operi O., instare operi V. pridno delati, pauper, cui in opere vita erat Ter. ki je živel ob delu, res immensi operis L. ki zahteva silno veliko truda in dela, magni operis est (z inf.) Cu. veliko dela zahteva (terja), in (ad) opus publicum damnari (dari) Icti. na javno kazensko delo, Martis opus V. borba, boj, opus belli Pr., opera bellica Vell. bojevanje, vojskovanje (naspr. civiles artes); occ. vsako posebno delo
    a) zdravniška dejavnost, izvrševanje zdravništva, opravljanje zdravniškega poklica, zdravljenje: manere (čakati) medicum, dum se ex opere recipiat Pl.
    b) poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje (= opus rusticum): Sen. ph., Pl., o. facere Ter. ali patrio rure facere opus O. obdelovati polje, kmetovati, coloni operis sui arma relinquunt O., bovem commodare, ut opus faceret Icti.
    c) lov(stvo), lovljenje: Romanis solemne viris opus H.
    d) gradnja, grajenje, zidava, zidanje, gradba: omnes … opus facerent N. naj bi pomagali zidati, opus fieri Lacedaemonii querebantur N. da se zida (gradi), muri ingentis operis Cu., molas novi operis Cu. jezovi, ki jih treba znova delati, lex operi faciundo Ci. gradbena pogodba, opus pupillo redimere Ci. gradnjo za varovanca prevzeti za dogovorjeno plačilo.
    e) delo v rudnikih, rudarsko delo, rudarjenje, rudarstvo, kopanje rude, starejše rudokopnja: in opus damnari Plin. iun. = in opus metalli ali metallicum damnari (dari) Icti.; prim. in opus salinarum dari Icti.
    f) kot voj. t.t. gradnja okopov, utrjevalno delo, vkopavanje: labor operis C., opus facere C. delati okope, in opere occupatus C. zaposlen z gradnjo okopov, fatigatus (fessus) miles operibus proeliisque L., opus castrorum S. utrjevanje (vojaškega) tabora (ostroga), dies noctesque in opere versari C., milites opere prohibere, ab opere deducere, revocare C., in operibus … multus adesse S.; adv.: locus naturā et opere munitus C. = (ret.) situ et opere munitus Cu. od narave in človeške roke utrjen, naravno in umetno zavarovan (utrjen).
    g) evfem. = spolni odnos, telesna združitev: o. obscaenum O., opere faciundo lassus Pl., accedere ad opus Mart.
    h) (o neosebnih subj.) učinek: tela diversorum operum O., opus meae hastae sensit O., opus efficere C. učinek imeti, učinkovati.

    2. meton.
    a) dovršeno, (i)zgotovljeno delo, izdelek: Cu., Plin., Gell. idr., opera magnifica et praeclara Ci., pictores et ii, qui signa fabricantur, et verum etiam poetae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci.
    b) occ. nam. imena posameznega izdelka: zgradba, stavba, poslopje: Suet., Icti., ponit opus O. (= labirint), urbis opus V. ladja, ki jo je izdelalo mesto, opera publica, urbana L., opus balnei Plin. iun. kopališče.
    c) kot voj. t.t. α) okop(i), nasip(i), utrdba z okopi, branik, branilo: opus hibernorum munitionesque C., opus castrorum C., emporium opere magno munitum L., magnitudo operum H., tumulum operibus magnis munire C., castra magnis operibus communita S. fr. β) oblegovanje, oblegovalno delo, oblegovalna priprava: urbem operibus claudere N. ali saepire Ci., L. ali circumdare Vell., magnitudo operis C. γ) oblegovalni stroj: opera admovere L., opera incendere N., vineae aliaque opera L., non coronā, sed operibus oppugnare L., operibus urbem expugnare L. δ) jez, nasip: summi operis fastigium Cu., opus iacĕre Cu. jezove nasuti, nasipa(va)ti, nasipe nameta(va)ti, opera accipere Cu. v tla (zemljo) sprejeti, flumen operibus obstruere C.
    d) umet(el)no delo, umetnina: Vell. idr., ut reconcinnetur (sc. palla) atque ut opera addantur quae volo Pl., Silanionis opus tam perfectum, tam elegans Ci. (o kipu), opus admirabile Ci., o. marmoreum O. marmoren kip, totum Numidae sculptile dentis opus O., pocula, opus Alcimedontis V., opus caelatum Auct. b. Hisp., opus Mentoreum Pr. kovinska časa z reliefi, ki jo je izdelal Mentor, vestis, sororum opus Cu., opus plumarium Vulg.
    e) slovstveno delo, literarno delo, literarni izdelek: Cu., Q. idr., o. oratorium Ci., carmina, elegi, mirabile visu opus H., opus exigere O. pesnitev dokončati, ut [dii] orsis tantum operis successūs prosperos darent L. naj naklonijo uspeh smelemu podvigu tako velikega (zgodovinskega) dela, opus habeo in manibus Ci. spis imam v delu.
    f) kak rokodelski izdelek (proizvod): opus pistorium Plin., Cels. pecivo.
    g) delo (proizvod) čebel: cerea opera sua Col., ceris opus (= med) infundite Ph.

    II.

    1. delo = dejanje, podjetje, početje: O., V. idr., gloria plus habet nominis quam operis Cu. se opira bolj na ime kot na dejanja, operibus eum anteire C., hoc ultimo virtutis opere edito Cu., his immortalibus editis operibus L.; od tod: quod sui operis erat, agebat L. kar je imel na skrbi, za kar je skrbel, sunt, quibus unum opus est H. edino delo, periculosae plenum opus aleae H. zelo nevarno podjetje; pl. opera -um, n
    a) v krščanstvu = dobra dela (gr. καλὰ ἔργα): Vulg., Ambr., Cypr., Lact.
    b) politična dela, politična dejanja, politični ukrepi, politični podvigi, politične uredbe, politične ureditve: commendatus illi sua atque ipsius opera Vell., primum principalium eius operum erat ordinatio comitiorum Vell.

    2. delo = izdelava, rokodelsko (ročno) delo, ročna izdelava, umet(el)nost, slog: materiam superabat opus O., hydra praeclaro opere Ci., simulacrum singulari opere Ci., quarum (sc. bullarum) iste non opere delectabantur, sed pondere Ci. v veličastnem slogu, fabricavit Argus opere Palladio ratem Ph. podobno Paladinemu delu = umetelno, galeae caelatae opere Corinthio Ci. na korintski način, v korintskem slogu.

    3. trud, napor, težava v adv. zvezah: magno (maximo) opere Ci. z veliko (največjo) težavo, zelo (prav zelo), maiore opere Ca. ap. Gell., summo opere Lucr., quanto opere Ci. kako zelo, tanto opere Ci. tako zelo, quantillo opere Pl. kako lahko, nimio opere Ci. zelo, silno: haec artificia Graecos nimio opere delectant Ci.; glede na pomene prim. sklope (ixpt.) māgnopere, quantopere, tantopere, summopere idr.

    III. opus „delo, ki naj se stori“, „naloga“ = „potrebno“, „potreba“

    1. kot nom. sg. s predik. esse: opus est potrebno je, treba je, potrebuje se (z dat. personae (pa tudi brez njega) in s stvarjo, ki jo kdo potrebuje)
    a) kot subj. v nom.: Varr., Ter. idr., dux nobis et auctor opus est Ci., si quid sibi a Caesare opus esset C. ko bi on kaj potreboval od Cezarja, aedificanti usus o. Ci., sumptu ne pareas ullā in re, quod ad valetudinem opus sit Ci., quorsum est opus? H.; pl.: maritumi milites opus sunt tibi Pl., quae amicis o. fuerant N., quae curando vulneri o. sunt L., quaecumque ad proximi diei oppugnationem o. sunt C.; z inf.: omnia ennumerare non o. est Ci., quid o. est plura (sc. dicere) Ci.; z ACI: Pl., Sen. rh., Plin. idr., o. est ipsos antecedere C., ne dici quidam o. est Ci.; z NCI: tu, quae istic o. erunt administrari, prospicies Brutus in Ci. ep.; redko v zahtevnem stavku: quamquam non est opus affingas aliquid aut adstruas Plin. iun., quam (sc. avaritiam) tuam refrenes aliquantulum o. est Aug., mihi o. est, ut lavem Pl., intellegebant o. esse, ut bonis artibus pectus implerent T. (Dial.), reus, cui o. esset, ne reus videretur Plin. iun.; subj. moramo (v mislih) dostaviti: vires effundite vestras! sic o. est (sc. fieri) O., gallum cum o. non fuit (sc. suffocare), suffocavit Ci., non debeo temptare … nihil o. est (sc. temptare) Ci.
    b) najpogosteje z abl.: Pl., Ter., Afr. fr., Ca., O. idr., auctoritate tua nobis opus est Ci., auxilio, pecuniā o. est N., armis opus (brez est) V.; tako vselej z abl. pt. pf.: Ca. fr., quid opus sit facto N. kaj je treba storiti, cur properato (hiteti, naglica) o. esset Ci., facto, non consulto in tali periculo opus esse S., sibi opus esse domino eius convento L., o. est puellā servatā O.; redko v gen. ali acc.: quanti argenti opus fuit L., magni nunc erit oris o. Pr., ad consilium pensandum temporis o. esse L.; puero o. est cibum Pl., o. est calcis modium unum Ca.

    2. opus habeo aliquā re potrebujem kaj: Eccl., ferae pecudes in vinariis ut graminibus, sic frugibus roburneis opus habent Col.
  • out3 [áut] predlog
    iz, ven, izven, zaradi

    from out iz, izven
    out of doubt nedvomno
    to be out of one's depth ne znati dovolj; prevzeti se
    to be out of a thing ne imeti več česa, zmanjkati
    to bo out of it ne imeti pojma, ne biti vključen
    out of breath zadihan
    out of fashion (ali date) zastarel
    out of doors zunaj
    out of keeping with neharmoničen, neprimeren
    out of order pokvarjen
    out of patience pri kraju s potrpljenjem
    out of place ne na pravem mestu, neumesten
    out of the ordinary nič posebnega
    out of pocket na izgubi
    out of print razprodan (knjiga)
    out of the question nemogoče, ne pride v poštev
    out of shape izmaličen, v slabi kondiciji
    out of sorts razdražljiv, siten
    out of step ne v koraku s kom ali čim
    times out of number neštetokrat
    two out of three dva od treh
    out of the way odročen, nenavaden
    out of wedlock nezakonski, ne v zakonu (otrok)
    out of the woods izven nevarnosti
    out of work brezposeln
    out of one's own head sam od sebe, na svojo pobudo
    ekonomija out of stock razprodan, ne več na zalogi
    ekonomija to take out of bond vzeti blago iz carinskega skladišča
  • overreach [ouvərí:č]

    1. prehodni glagol
    presegati (tudi figurativno)
    prevariti, ukaniti

    2. neprehodni glagol
    figurativno iti predaleč; raniti prednjo nogo z zadnjo (konj v galopu)

    to overreach o.s. prevzeti
  • overside [óuvəsaid] prislov
    čez ladijski bok

    free overside brez stroškov za izkrcavanje
    to take delivery overside prevzeti (blago) brez stroškov za izkrcavanje
  • paquet [pakɛ] masculin paket, zavitek, omot; sveženj (d'actions delnic)

    un paquet de velika množina (količina)
    par petits paquets v obrokih
    par paquets v zaporednih količinah, v skupinah
    paquets pluriel de brouillard meglene krpe
    paquet de cigarettes zavojček cigaret
    paquet de mer velik val
    paquet de nerfs živčna oseba, živčnež
    paquet d'os zelo mršava oseba
    paquet de vent piš, sunek vetra
    donner, lâcher son paquet à quelqu'un ostro in zasluženo koga kritizirati, grajati
    faire son paquet, ses paquets (figuré) povezati culo, oditi
    hasarder, risquer son paquet (figuré) prevzeti nase riziko
    lâcher son paquet (familier) povedati vse, kar imamo na srcu
    mettre (tout) le paquet (figuré) dati vse od sebe, zastaviti vse svoje sile
    porter son paquet biti grbav
    avoir, recevoir son paquet (figuré) biti upravičeno kritiziran, grajan
  • pas1 [pɑ] masculin korak (tudi figuré); stopinja, stopnica, prag; soteska, morska ožina; prehod; musique plesni korak; architecture, technique zareza, izrez; luknja

    au pas korakoma
    à chaque pas pri vsakem koraku
    à deux pas d'ici čisto blizu
    pas à pas korak za korakom; oprezno, preudarno
    (tout) de ce pas takoj, neposredno
    sur le pas de la porte na pragu
    pas cadencé, accéléré (militaire) enakomerno ubran, pospešen korak
    Pas de Calais Calaiska vrata
    pas de charge (militaire) naskočni korak
    pas de clerc spodrsljaj, nespretnost
    de course (militaire) tek
    pas (de) gymnastique (sport) gimnastični korak
    pas de l'oie (nemški) paradni korak
    pas de vis navoji na vijaku
    faux pas spodrsljaj (tudi figuré)
    mauvais pas (figuré) stiska
    mise féminin au pas (figuré, politique) izenačenje, sousmeritev
    salle féminin des pas perdus dvorana (na sodišču, kolodvoru), kjer ljudje prihajajo in odhajajo, hodijo sem in tja
    j'y vais de ce pas takoj grem tja
    aller à pas de loup rahlo in tiho stopati
    aller à pas mesurés (figuré) premišljeno ravnati, postopati
    aller à pas de tortue počasi, kot želva, po polževo iti
    allonger le pas pospešiti korak, iti hitreje
    arriver sur les pas de quelqu'un priti takoj za kom
    s'attacher, être attaché aux pas de quelqu'un biti komu povsod za petami
    céder le pas à quelqu'un prepustiti komu prvo mesto
    changer le pas menjati korak
    doubler le pas podvojiti korake
    emboîter le pas à quelqu'un ubirati korake za kom; figuré posnemati koga, ravnati se po kom
    être dans un mauvais pas biti v kritičnem položaju
    en être au premier pas (figuré) biti šele na začetku, v začetkih, ne še daleč priti
    faire un grand pas, de grands pas napraviti velik korak naprej
    faire les premiers pas prevzeti iniciativo, kot prvi dati pobudo
    ne pas faire un pas ne se premakniti naprej, koraka naprej ne napraviti
    l'enfant a fait ses premiers pas otrok je shodil
    faire les cent pas sem in tja hoditi
    faire un faux pas spodrsniti, spotakniti se
    marcher à pas comptés umerjeno korakati, iti
    marcher à pas de géant napraviti, delati orjaške korake; figuré silno napredovati
    marcher d'un bon pas hitro iti
    marcher sur les pas de quelqu'un ubirati korak za kom, figuré iti po njegovih stopinjah
    marquer le pas stopati na mestu, ne se premakniti z mesta (tudi figuré)
    mettre au pas zdresirati, pripraviti do ubogljivosti; politique izenačiti, so-, istousmeriti
    se mettre au pas (figuré) iti s časom
    mesurer au pas premeriti s koraki (razdaljo)
    ouvrir le pas začeti ples
    passer, sauter, franchir le pas (figuré) (morati) ugrizniti v kislo jabolko
    prendre le pas sur quelqu'un koga v ozadje odriniti, poriniti
    précipiter ses pas pohiteti
    presser, hâter le pas pospešiti korake
    ne pas quitter quelqu'un d'un pas ne se ganiti od koga
    ralentir le pas iti počasi
    regretter ses pas obžalovati svoja prizadevanja, napore
    (re)mettre au pas spraviti (spet) v red, k pameti
    retourner, revenir sur ses pas obrniti se, iti po isti poti nazaj
    la voiture roule au pas avto vozi z zmanjšano hitrostjo
    sauter le pas premagati oviro; umreti
    sortir, se tirer d'un mauvais pas izvleči se iz kritičnega položaja, iz nevarnosti
    voilà un grand pas de fait precejšen korak naprej smo naredili
    c'est le premier pas qui coûte najtežji je začetek
  • patrocinar varovati, braniti, zagovarjati (idejo)

    patrocinar una fiesta prevzeti pokroviteljstvo nad slavnostjo
  • pecho moški spol prsi, prsni koš; ženske prsi; figurativno čud, srce, duša, pogum

    a pecho abierto odkrito(srčno)
    hombre de pecho pogumen človek
    dar el pecho a un niño dojiti otroka
    estar a tomar el pecho piti pri materinih prsih (dojenček)
    tomar a pecho(s) k srcu si vzeti
    ¡no lo tome tan a pecho! ne jemljite tega tako resno!
    ¡pecho al agua! le pogumno!
    a lo hecho pecho kar je (storjeno), je (storjeno)
    morir del pecho za sušico umreti
    criar a los pechos dojiti (otroka), vzgajati
    sacar el pecho napihovati se, bahati se
    echarse a pechos a/c nekaj nase prevzeti; fam pohlepno izpiti
  • per-moveō -ēre -mōvī -mōtum (per in movēre)

    1. zelo (močno) (raz)gibati, zelo (močno) (razgiba(va)ti), močno (s)tresti, močno (krepko) pretres(a)ti: terram sarritione Col. obdel(ov)ati, prekopa(va)ti, mare permotum Lucr. razburkano, viharno.

    2. metaf.
    a) nagniti (nagibati) k čemu, pripraviti (pripravljati) do česa, napotiti (napotováti), napelj(ev)ati, spodbuditi (spodbujati) k čemu, (pri)siliti, usmeriti (usmerjati) k čemu, v kaj, nakloniti (naklanjati) k čemu: animos Ci., conventum Salonis cum neque pollicitationibus neque denuntiatione periculi permovere C., nihil te curulis aedilitas permovit, quominus castissimos ludos omni flagitio pollueres Ci. Večinoma pt. pf. permotus (ki se pogosto sloveni z act.): his rebus p. N., auctoritate Orgetorigis permoti C., studio dominandi p. plebs S., iracundiā, dolore, metu permotus Ci. iz jeze, od žalosti, iz strahu.
    b) vzbuditi (vzbujati), razvne(ma)ti, razburiti (razburjati), (raz)dražiti (razdraževati), (vz)dražiti, (raz)srditi, vznemiriti (vznemirjati), duševno (z)ganiti, premakniti (premikati): invidiam, misericordiam, metum et iras T., omnes affectus Q., nec vero miseratione solum mens iudicum permovenda est Ci., plerumque permoveor, num … T. vznemirja me vprašanje, ali … , ne animo permoverentur Ci. da jim ne bi upadel pogum (srčnost), milites gravius permoti C. hudo razjarjeni, zelo razsrjeni, hoc tumultu permoti N. vznemirjeni, osupli, barbari navium figurā permoti C. prevzeti nad … , labore itineris permoveri C. zlovoljen (nejevoljen) biti zaradi težke poti (težavnega pohoda), permotus ad miserationem T., permotus in gaudium T.