Franja

πέπων 2, gen. -ονος [Et. sor. s πέσσω (= od solnca ožgan)] 1. (od solnca) (pre)kuhan, zrel. 2. pren. ep. poet. a) mehek, blag, nežen, ljub, drag, premil, μόχθος lahek; b) mehkužen, strahopeten, malopridnež ὦ πέπονες.

περάω [fut. περᾱ́σω, aor. ἐπέρᾱσα, pf. πεπέρᾱκα, ep. pr. περόωσι, περάαν, impf. iter. περάασκε, ep. ion. fut. περήσω, aor. ἐπέρησα, ep. fut. inf. περησέμεναι; trans. fut. περάσω, aor. (ἐ) πέρασ(σ)α, pf. pass. πεπέρημαι] 1. trans. a) prederem (do nasprotne strani), prebodem, prerežem ὀδόντας; b) o prostoru: prehodim, prepotujem, preplovem kaj, plovem, prepeljem se (jadram) črez kaj θάλασσαν, πόντον, λαῖτμα, τάφρον prekoračim, prebredem; τέρμα τοῦ βίου pridem do konca življenja, umrjem; τὸν βίον preživim, φυλακάς grem, pridem skozi; c) (= πιπράσκω) spravljam črez morje, prodajam. 2. intr. a) (pre)peljem se, vozim se po ali skozi ἐπὶ πόντον, ἐφ' ὑγρήν, δί' Ὠκεανοῖο, ὑπ' οἴδμασιν; b) dospem do smotra, διὰ γήρως ἐπιπόνως prerijem se skozi starost; c) prederem do ὀστέων εἴσω, διά τινος, pridem, odpravim se iz česa δωμάτων ἔξω; grem predaleč πέραν περῶσι; abs. περᾷς γάρ, περᾷς predaleč greš, ὅταν θυμοῦ περάσῃς ko se ti bo jeza ohladila.

περι-λείπομαι pass. (pre)ostajam, preživim, ostanem živ NT.

περι-ρρήγνῡμι 1. act. strgam okoli in okoli, raztrgam NT. 2. med. (sc. ἐσθῆτα) pre-, strgam svojo obleko (v znak žalosti). 3. pass. lomim se, delim se ὁ Νεῖλος.

περίσσευμα, ατος, τό 1. množica, obilica, obilnost NT. 2. (pre)ostanek NT.

περισσεύω, at. περιττεύω (περισσός) 1. intr. a) sem v izobilju, nahajam se v obilici, sem obilen NT; τοσοῦτον Περικλεῖ ἐπερίσσευσεν tako velika sredstva je imel Periklej na razpolago; b) sem preobilen, nepotreben, τὰ περισσεύοντα τῶν λόγων nepotrebne besede; τὸ περισσεῦον (pre)ostanek, obilica, obilnost, τὸ περισσεῦον τῶν κλασμάτων, τὰ περισσεύσαντα κλάσματα ostali kosci NT; c) imam v obilici, obilujem, prekašam, nadkriljujem (z množico), imam daljšo bojno vrsto τινός; d) preostajam, odlikujem se s čim, množim se, rastem, sem večji τινί NT. 2. trans. obsipljem z bogastvom, obilno dajem, obogatim τινά τινι, τὶ εἴς τινα, pass. περισσευθήσεται imel bo v obilici (preveč) NT.

πλανάω, ion. -έω [Et. iz kor. pela, uda-riti. – Obl. fut. πλανήσω itd., pass. pf. πεπλάνημαι, aor. ἐπλανήθην, fut. πλανήσομαι]. 1. act. zavajam, zapeljujem, (pre)varam, (pre)motim NT. 2. pass. a) dam se zapeljati, zgubim se, blodim, tavam semtertja; b) zaidem, zgrešim pravo pot λόγος, krenem v stran, motim se, omahujem, grešim NT.

πλεονάζω [fut. πλεονάσω] 1. intr. obilo je česa, imam (pre)obilo česa, rastem, prevzemam se, postajam prevzeten, τινί vsled česa NT. 2. trans. pomnožujem, napolnjujem τινά τινι NT, širim, pretiravam τί.

πλεον-έκτης, ου, ὁ (πλέον, ἔχω) [sup. πλεονεκτίστατος] 1. dobičkaželjen, sebičen λόγος, pohlepen, lakomen, prevzeten, oblasten, (pre)drzen. 2. ki prekani (opehari, izkoristi) sovražnike τῶν πολεμίων. – adv. πλεονεκτικῶς lakomno, pohlepno, sebično.

πλησμονή, ἡ (πίμπλημι) (pre)obilnost, napolnitev, (pre)nasičenje.

πολεύω (πόλος, πέλω) poet. 1. trans. (pre)obrnem, (pre)orjem γῆν. 2. intr. ep. vrtim se, izprehajam se, hodim, mudim se, bivam, živim kje.

πολύς, πολλή, πολύ, ep. tudi πουλύς, πουλύ, ep. ion. πολλός, πολλόν [Et. idevr. polu-, πολλοί iz πολjο-, πολϝjο-; sor. nem. viel (stvn. filu) od kor. pelē, gl. πίμπλημι. – Obl. gen. πολλοῦ, -ῆς, -οῦ, dat. πολλῷ, πολλῇ, πολλῷ, acc. πολύν, πολλήν, πολύ, pl. πολλοί, πολλαί, πολλά itd.; ep. gen. sg. πολέος, acc. πουλύν, πολλόν, pl. nom. πολέες, πολεῖς, neutr. πολέα, gen. masc. πολέων, fem. πολλάων, πολλέων, dat. πολέσσι, πολέσι, πολέεσσι, acc. πολέας, πολεῖς. – comp. πλείων, πλέων, πλεῖον, πλέον, pred ἤ tudi πλεῖν, gen. πλείονος, πλέονος itd., acc. πλείω, πλέω, nom. in acc. pl. πλείους, πλείω, πλέω, ep. pl. nom. πλέες, dat. πλεόνεσσι, acc. πλέας; ion. sg. nom. neutr. πλεῦν, gen. πλεῦνος, acc. πλεῦνα, pl. πλεῦνες, πλεῦνα, πλεύνων, πλεῦνας. – sup. πλεῖστος] A Pozitiv. I. 1. adi. a) mnog, mnogoteren, mogoštevilen, pogosten, v obilici, πολλὸν ἦν τοῦτο τὸ ἔπος ta beseda se je pogosto izgovorila, οὔνομα ἦν πολλόν ime se je pogosto omenilo; b) velik, prostoren, obilen, obsežen, širok; dolg, dolgotrajen πόλεμος; c) močan, silen ἀνάγκη, mogočen, glasen θόρυβος, trd σιγή, ὕπνος, drag(ocen). – Raba: α.) z drugimi adjektivi je zvezan s καί: πολέες τε καὶ ἐσθλοί mnogi vrli, πολλά τε καὶ δεινά mnogo nevarnosti, πολλοὶ καὶ καλοὶ χιτῶνες mnogo lepih oblek, μέγας καὶ πολλός velik in močen; β.) predikativno; prevaja se adverbialno: πολλὸς ἦν λισσόμενος prisrčno (silno) je prosil, πολλὸς αἰνεόμενος mnogo (pogosto) hvaljen, πολλὸς ἔκειτο zleknil se je daleč po tleh; πολύς εἰμι pogosto prihajam, sem mnogo pri (v) čem; s pt. λέγων veliko (marljivo) govorim; πολλὴ (ἦν) na mnogih krajih čaščena, zelo slavljena; γ.) s spolnikom pomeni določene (znane) osebe/stvari: ὁ πολὺς τοῦ χρόνου večina časa, ὁ πολὺς βίος dolgo bodoče življenje, τὸ πολὺ πλῆθος glavna četa, ὁ στρατὸς ὁ πολλός velika vojska, večji del vojske, νῆες αἱ πολλαί večina ladij; δ.) brez spolnika pomeni: velik del, πολλαὶ τριήρεις velik del troveslač, πολὺ τοῦ στρατεύματος mnogo vojske, τῆς γῆς πολλή velik del zemlje, πολλὴ τῆς ὁδοῦ velik del pota, πολλή (sc. ὁδός) dolga pot. 2. kot subst. a) οἱ πολλοί večina, množica, narod, ljudstvo, svet, ljudje; b) (τὸ) πολύ velik del, največji del, večina, glavna četa, ὡς τὸ πολύ večinoma. 3. adverb. a) πολύ, πολλά mnogo, pogosto; jako, silno, zelo, daleko, daleč (presegam), močno, τὸ πολύ, τὰ πολλά večinoma, navadno, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, povsem; πολύ in πολλῷ pri komp. in sup.: daleko, čim; b) διὰ πολλοῦ v veliki razdalji (oddaljenosti), čez dolgo časa, ἐκ πολλοῦ od daleč, iz (velike) daljave; že dolgo, že zdavnaj, ἐπὶ πολύ, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ daleč, daleko, večinoma, dolgo, predolgo, ἐς πολλά v vsakem pogledu (oziru), ἐπὶ πολλῷ za veliko ceno, z mnogimi žrtvami, drago, κατὰ πολλά v marsikaterem pogledu (oziru) μετ' οὐ πολύ ne dolgo potem NT, παρὰ πολύ daleko, odločilno (νικᾶν), πρὸ πολλοῦ pred dolgo časa, περὶ πολλοῦ ποιοῦμαι zelo cenim. B Kompar. πλείων, πλεῖον, πλέων, πλέον I. 1. adi. pogostejši, večji, (mnogo)številnejši, daljši, močnejši, silnejši, mogočnejši, πλείονος ἀποδίδομαι draže, πλείων νύξ večji del noči, αἱ πλείονες νῆες večina ladij, τὸν στρατὸν τὸν πλέω večji del vojske, ἡ πλέων στρατιά glavna vojska, πλείων χρόνος več časa. 2. subst. a) οἱ πλέονες večina, večji del, velika množica, ljudska stranka, narod, demokrati; b) τὸ πλέον večina, večji del, večje število, boljši ali močnejši del, dobiček, korist; πλέον ἔχω imam več (dobiček, prednost); πλέον εἰμί (γίγνομαι) pomagam, koristim komu, πλέον τι ποιῶ izpolnjujem (opravim) kaj, imam uspeh, οὐδὲν πλέον ἐστί nič ne pomaga; οὐδὲν πλέον ἐφέροντο nič niso opravili. 3. adv. a) πλέον več, dalje, οὐ τὸ πλέον … ἤ manj nego; b) τὸ πλέον, τὰ πλέω večinoma, praviloma; c) διὰ πλέονος dalj (časa), ἐκ πλείονος iz večje daljave, περὶ πλείονος ποιοῦμαι bolj cenim, ἐς τὸ πλέον dalje, ἐπὶ πλέον več, bolj, obširneje, πλεόνως (pre)več. C superl. πλεῖστος I. 1. adi. premnog, zelo (mnogo)številen, največ (njih), največji, najdaljši, najnavadnejši, zelo velik del, πλείστη γῆ zelo velik kos zemlje, πλεῖστός εἰμι τῇ γνώμῃ najbolj se nagibljem k temu mnenju; ὡς πλεῖστος kar največ, ὅτι πλεῖστος čim dalje, ὅσοι πλεῖστοι kar največ, ὁ πλεῖστος τοῦ βίου največji del življenskih potreb. 2. subst. (οἱ) πλεῖστοι večina, svet, ljudje; τὸ πλεῖστον največji del, glavna moč. 3. adv. πλεῖστον, (τὰ) πλεῖστα največkrat, večinoma, zelo pogosto, pri sup.: πλεῖστον κάκιστος najslabši izmed vseh, διὰ πλείστου v največji oddaljenosti, εἰς πλεῖστον največ, ἐκ πλείστου najdalje, ἐπὶ πλεῖστον največ, zelo dolgo, za zelo mnogo časa, večinoma, ἐκ τοῦ, ἐπὶ πλείστου od najdavnejših dni, τὸ πλεῖστον kvečjemu, περὶ πλείστου ποιοῦμαι najbolj cenim.

πορθμεύς, έως, ὁ, ep. ῆος (πορθμός) ion. (pre)voznik, brodnik.

πόρρω, poet. πόρσω, ep. ion. πρόσω (πρόσσω) [Et. lat. porro, sor. πρό] comp. πορρωτέρω, προσωτέρω, sup. πορρωτάτω, προσωτάτω in προσώτατα I. adv. 1. kraj.: naprej, dalje, predaleč ἀποτείνω λόγον, daleč noter, globoko v τινός, τὸ πρόσω dalje, naprej, τοῦ πρόσω εἶμι pojdem dalje (naprej), ὡς προσωτάτω kar najdalje, τὰ πρόσω oddaljena mesta. 2. čas.: v bodoče, (na)dalje, (za)naprej. II. praep. z gen. (pre)daleč od, proč od, (pre)daleč v, globoko v, pozno v, νυκτός v noč, prepozno πόρρω τῶν νυκτῶν; πόρρω τῆς ἡλικίας ἦν davno že je prekoračil mladeniško dobo, πρόσω εἰμί τινος sem daleč od (ne poznam) česa; προσωτέρω τοῦ καιροῦ dalje kakor pripušča čas, predaleč.

προ-πάσχω (gl. πάσχω) poprej čutim, (pre)trpim, zgodi se mi poprej krivica, προπέπονθα ἀγαθόν τι prejel sem prej kaj dobrega, προπεπονθώς užaljenec.

πτήσσω [Et. iz πτᾱκ-jω, sor. πτάξ, πτωχός. – Obl. fut. πτήξω, aor. ἔπτηξα, pf. intr. ἔπτηχα, ep. pt. πεπτηώς, ῶτος, fem. πεπτηυῖα]. πτώσσω ep. ion. poet. 1. trans. (pre)plašim, strašim, pripravljam v strah, potarem, pobijem. 2. intr. plašno se potuhnem, boječe počenem, skrivam se pred kom (vsled strahu), plašno bežim, prestrašim se, tresem se, bojim se, plašim se, srce se mi krči (strahu); πεπτηώς k tlom se tiščeč, čepeč, prihuljen; πτώσσω κατὰ δῆμον hodim okoli kot berač.

πτοέω, πτοιέω ep. ion. [pf. ἐπτόημαι] 1. act. a) (pre)plašim, strašim, pripravljam v strah; b) očaram. 2. pass. a) prestrašim se, plašim se, bojim se; b) strastno sem razburjen, sem nemiren, hlepim, drhtim po čem εἰς, ἐπί τι; τὸ πτοηθέν blaznost.

ῥήγνῡμι [Et. iz kor. wrēg'. – Obl. trans. fut. ῥήξω, aor. ἔρρηξα, pass. pf. ἔρρηγμαι, aor. ἐρράγην; med. fut. ῥήξομαι, aor. ἐρρηξάμην, intr. ῥήγνυμαι, fut. ῥαγήσομαι, aor. ἐρράγην, pl. ἔρρωγα, ep. 3 pl. pr. ῥηγνῦσι, impf. iter. ῥήγνυσκε, aor. ῥῆξα, ῥηξάμην, cj. 1 pl. ῥηξόμεθα]. I. trans. 1. act. in pass. a) (z)lomim, prelamljam, (raz)trgam, prediram; razpršim, razstrelim, pre-, razbijem τεῖχος, πύλας, θύρας, σάκος, νευρήν, φάλαγγας, στίχας, τὸ μέσον; b) storim, da kaj izbruhne, povzročim ἔριδα, φωνήν izpregovorim, začnem govoriti; NT tudi brez φωνήν: izpregovorim; δακρύων νάματα začnem se jokati, zajočem se, ὁ χῶρος ῥήγνυσι αὐτόθι πηγάς na onem kraju izvirajo (topli) vrelci. 2. med. zase kaj prederem, razkropim τεῖχος, φά- λαγγας, στίχας; ἔριδα povzročim, vnamem. II. intr. 1. lomim se κῦμα, pokam, razpočim se, razbijem se ναῦς. 2. vderem, nastopam, nastajam, vnemam se, prihajam nad koga κακά.

σκευάζω (σκεῦος) [fut. σκευάσω, ion. pf. pass. 3 pl. ἐσκευάδαται, plpf. ἐσκευάδατο] 1. act. a) pripravljam, izgotavljam, prirejam, narejam τί τινι, θηρία; b) pre-, oskrbim s potrebnim (orožjem), opravljam, oborožim, krasim, oblačim τινά τινι. 2. med. a) pripravljam, prirejam zase; b) zasnujem, izmišljam, povzročam προδοσίαν, πόλεμον.

σοφιστικός 3 sofističen, zvijačen, (pre)varljiv; ἡ σοφιστική sofistika, modrijanstvo, zgovornost, lažimodrost.