Franja

roll² [róul]

1. prehodni glagol
valiti, valjati, kotaliti; zviti, (za)motati, zvijati, svaljkati; prevažati, transportirati, voziti; tanjšati, valjati (železo); gugati, pozibavati, valoviti
fonetika izgovarjati soglasnik r z vibriranjem; (o reki) valiti, gnati; vrteti (okoli osi); razmišljati, prevračati misli, tuhtati

to roll a barrel valiti sod
to roll a blanket, a carpet zviti odejo, preprogo
to roll a cigarette zviti (si) cigareto
to roll one's eyes zavijati oči
to roll a lawn, a road zvaljati trato, cesto
to roll metals valjati kovino
to roll 10 miles on one's bicycle prevoziti 10 milj na biciklu
to roll one's r's drdrati, pogrkavati svoje r
to roll onesslf into one's blanket zaviti se v odejo
to roll paste razvaljati testo
to roll a problem round in one's mind premišljati sem in tja o problemu
to roll a snowball narediti sneženo kepo
roll my log and I'll yours figurativno roka roko umiva
he rolled himself from side to side pozibaval, majal se je z ene strani na drugo
the hedgehog rolled itself into a ball jež se je zvil v klobčič
they rolled him along the corridor peljali so ga (na vozičku) po hodniku
the waves rolled the ship valovi so pozibavali ladjo
to set the ball rolling figurativno spraviti (stvar) v tek, sprožiti, začeti

2. neprehodni glagol
valiti se, valjati se, kotaliti se; voziti se, potovati; obračati se, vrteti se; potekati, minevati, teči (o času, letnih časih); odteči, odtekati (o vodi); valovati, biti valovit (o morju); valovito se raztezati (o kopnem, zemlji); odjekniti, odmevati, razlegati se (o zvoku); bobneti; šumeti; gostoleti (o kanarčku); (o osebah) majati se, zibati se, racati; vrteti se, obračati se (okoli svoje osi)

a rolling country valovita pokrajina
a rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek, ki stalno menjava službo
to roll in money, in riches valjati se v denarju, biti zelo bogat
to roll into one stekati se v eno, združiti se
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to start the ball rolling figurativno spraviti kaj v tek, začeti, sprožiti
to start rolling začeti se
we had been rolling for hours without stopping once at a station vozili smo se ure in ure, ne da bi se bili ustavili enkrat na kaki postaji

romántičen (-čna -o) adj.

1. um., lit., muz. romantico

2. romantico, sentimentale:
romantična narava una natura romantica
romantično sanjarenje fantasticheria romantica
romantična ljubezen amore romantico

3. pren. romantico:
romantična pokrajina paesaggio romantico
romantična dogodivščina avventura romantica

rupēstre agg. skalen; skalnat:
paesaggio rupestre skalnata pokrajina
piante rupestri skalne rastline

Samarīa -ae, f (Σαμάρεια) Samaríja, pokrajina v osrednji Palestini z istoimenskim mestom: PLIN. Od tod

1. subst. Samarītae -ārum, m Samaríjci, Samariján(c)i, Samaríti, preb. Samarije: T.; sg. Samarītes -ae, m Samaríjec, Samariján(ec), Samarít: HADRIANUS AP. VOP.

2. adj.
a) Samarītānus 3 samaríjski, samarijánski, samaritánski: ECCL.; subst. Samarītānī -ōrum, m Samaríjci, Samarijáni, Samaritán(c)i: ECCL.
b) Samarīticus 3 samaríjski, samarítski: ECCL.
c) Samarītis -idis, f samaríjska: mulier IUVENC.; kot subst. = Samaríjka, Samarijánka, Samaritánka: ECCL.
d) Samarēus 3 samaríjski, samaréjski: superstitio CASS.

Samnium -iī, n (sinkop. iz *Sabinium (*Safiniom); prim. osk. Safinim, lat. Sabīnī, Sabellī) Sámnij, Sámnijsko, srednjeitalska, severno od Kampanije med Lacijem in Apulijo do Jadranskega morja razprostirajoča se pokrajina, ki je vključevala tudi del Apeninskega gorstva; bila je domovina sabinsko-oskijskih plemen: Karacenov (Karacencev), Pentrov, Kavdinov (Kavdijcev) in Hirpinov (Hirpincev): VARR., CI., L., FL. Od tod adj.

1. Samnīs -ītis, abl. -īte in -īti (star. nom. sg. m Samnītis: CA. AP. PRISC., PRUD.) sámnijski, samnítski: SIL., PRUD. idr., ager, exercitus L., bellum PLIN.; subst. Samnīs -ītis, m
a) Sámnijec, Samnít: CI.; kolekt.: L., LUCAN.; nav. pl. Samnītēs -ium (redko -um), m Sámnijci, Samníti, preb. Samnija: VARR., CI., L., H., SEN. PH., FL. (z gr. acc. Samnitas), AUR.
b) metaf. Sámnijec (sámnijec), Samnít (samnít) = s sámnijskim (samnítskim) orožjem oborožen gladiator: LUC. AP. CI.; v pl.: VARR., CI., L.

2. Samnīticus 3 sámnijski, samnítski: bellum SUET., FL.

Saturum -ī, n (Σατύριον, Σατύρεον) Sátur (Satúrij (Satúrion), Satíreon), mesto in pokrajina pri Tarentu, sloveča po konjereji (zdaj Torre di Saturo): SERV. Od tod (iz obl. Saturēium) adj. Saturēianus 3 sáturski, saturejánski, pesn. = apúlijski, kalábrijski: PORPH., caballus H.

savage¹ [sǽvidž]

1. pridevnik (savagely prislov)
divji, divjaški; neciviliziran, primitiven; neobdelan, pust; okruten, neusmiljen, grob, grozovit, brutalen, razbrzdan; besen (with na)

savage beasts divje, neukročene živali
a savage revenge okrutno, grozovito maščevanje
savage scenery divja pokrajina
savage tribes divja, primitivna plemena
to grow savage pobesneti, ujeziti se

2. samostalnik
divjak, barbar; brutalnež, surov (grob) človek, grobijan; divja žival (ki grize, zlasti konj)

savana samostalnik
(tropska pokrajina) ▸ szavanna

scene-painting [sí:npeintiŋ] samostalnik
gledališče scenerija, odrska slika; krajina, slika pokrajine, pejsaž

a piece of mountain scene-painting gorska pokrajina

seco suh, posušen, osušen, uvel; mršav; brezdeževen; hladen, redkobeseden; brez pritiklin, brez dodatkov; trpek

seco de carnes mršav, suh
fruta seca posušeno sadje
un paraje seco pusta pokrajina
ramas secas dračje, suhljad
tiempo seco suša
verdad seca gola resnica
vino seco trpko vino
a secas samo, le, zgolj; naravnost
en seco na kopnem; nenadoma
dar (ali varar) en seco (mor) nasesti
dejar a uno seco ubiti koga z enim udarcem
¡seca está la obra! (pop) prosim za napitnino
parar(se) en seco nenadoma (se) ustaviti
poner en seco osušiti
quedar seco (pop) nenadoma umreti

Sēdētānia -ae, f (Σηδητανία) Sedetánija, pokrajina v Tarakonski Hispaniji: PLIN. Njeni preb. Sēdētānī -ōrum, m Sedetán(ij)ci: L.; adj. Sēdētānus 3 sedetán(ij)ski: ager L., cohors SIL.

selvaggio

A) agg. (m pl. -gi; f pl. -ge)

1. divji; neobljuden (tudi ekst.):
animali selvaggi divje živali
landa selvaggia divja pokrajina

2. surov, neotesan

3. divji, neomikan

4. pren. surov, okruten, divjaški; silovit, divji:
assassinio selvaggio divjaški umor
passione selvaggia divja strast

5.
sciopero selvaggio divji štrajk

B) m (f -gia; m pl. -gi; f pl. -ge)

1. divjak

2. robatež, odurnež, odljudnež

sibirski pridevnik
1. (o Sibiriji) ▸ szibériai
2. (o hudem mrazu) ▸ szibériaiPo desetih dneh sibirskih temperatur lahko z današnjim dnem pričakujemo otoplitev. ▸ A 10 napos szibériai hőmérséklet után mától melegedés várható.O sibirskem mrazu poročajo tudi iz Bolgarije, kjer je minuli teden zapadlo precej snega. ▸ Szibériai hideget jelentenek Bulgáriából is, ahol a múlt héten jelentős mennyiségű hó esett.
Na vzhodu Evrope je zavladala sibirska zima. ▸ Kelet-Európában beköszöntött a szibériai tél.
Balkanske države se spopadajo s sibirsko zimo, čeprav še niso odpravile vseh težav, ki jih je povzročilo obilno sneženje. ▸ A balkáni országok harcolnak a szibériai téllel, bár még nem sikerült megoldani minden problémat, amit a nagy havazások okoztak.

Sindicē -ēs, f Síndika, pokrajina v Skitiji ob Črnem morju med Meotskim (Majotskim) jezerom in Kimerijskim Bosporjem: Plin.

sinistre [sinistrə] adjectif nesrečo znaneč, zlovešč; usoden; nesrečen; mračen, temačen; hudoben, zli, zločinski; masculin nesrečen primer, nesreča, nezgoda; katastrofa; škoda (po požaru, toči ipd.); izguba

sinistres prophéties féminin pluriel zlovešče prerokbe
paysage masculin sinistre žalostna, turobna pokrajina
le sinistre a fait des morts katastrofa je zahtevala smrtne žrtve
les pompiers ont maîtrisé le sinistre gasilci so obvladali požar
on n'a pas encore évalué l'importance du sinistre niso še ocenili obsega škode

snjegòvit -a -o (ijek.), snegòvit -a -o (ek.) snegovit: snjegovit kraj pokrajina, kjer pade veliko snega

Solōnius 3 solón(ij)ski: ager L. Solonijsko polje (neka pokrajina v južnem Laciju) = subst. Sōlonium -iī, n Solón(ij)sko: ire in Solonium Ci.

sonōrus 3, adv. -ē (sonor) doneč, zveneč, zvočen, zvonek, odmevajoč, šumeč, hrumeč, hrupeč, bučeč: Eutr., Cl., Prisc. idr., cithara Tib., flumina, tempestates V., nemus Stat., Phocis (kot pokrajina, v kateri je pitijsko preročišče) Stat., terrificus fremitus et sonorus (sc. leonis) Gell. pronicavo rjovenje, sonore oscitavit Gell.

Sōphēnē -ēs, f (Σωφηνή) Soféna, pokrajina v Veliki Armeniji: T., Mel., Plin., Lucan.

splendide [splɑ̃did] adjectif sijajen, krasen, prelep

temps masculin splendide (pre)krasno vreme
paysage masculin splendide prelepa pokrajina